Ne, to ni pozna prvoaprilska šala ampak v Ljubljano res prihajajo (oz. so že tu) Real Madrid, Žalgiris in berlinska Alba. Vse ekipe seveda v “močno pomlajenih” zasedbah z igralci mlajšimi od 18 let (rojenih v letu 2004 ali mlajši), kajti govora je o Adidas Next Generation turnirju, kjer se širši javnosti predstavijo bodoči zvezdniki evropske ali pa celo svetovne košarke.
V nedogled bi lahko našteval igralce, ki so kot najstniki nastopili na enem izmed teh turnirjev in sedaj igrajo v ligi NBA ali pa na najvišjem nivoju v Evropi in nekaj takšnih bo zagotovo tudi na turnirju v Stožiški “mini lepotici.”
Da ne bom predolg s samim uvodom, si več o turnirju lahko preberete na strani Cedevite Olimpije, v nadaljevanju teksta pa bom omenil nekaj imen na katera je potrebno biti pozoren.
https://cedevita.olimpija.com/v-petek-se-v-ljubljani-zacenja-turnir-adidas-next-generation/
https://cedevita.olimpija.com/mladi/adidas-next-generation-tournament-ljubljana-2022/
Začnimo s skupino A v kateri bo nastopala tudi naša Cedevita Olimpija.
Na tem turnirju bo Cedevita Olimpija nastopila z mešano ekipo, kjer bodo večji del sestavljali fantje iz domače, ljubljanske, ekipe, nekaj igralcev pa bo prišlo tudi iz Zagreba. Po seznamu igralcev sodeč na tem turnirju ne bo igral Andrija Jelavić, ki bi bil zagotovo najboljši igralec te ekipe. Že na U19 turnirju ABA Lige (mimogrede, zaključni turnir ABA U19 bo čez dva tedna v Ljubljani) je pokazal, da gre za igralca na katerega bi se lahko računalo tudi v prihodnosti na članskem nivoju.
Večje breme bo tako moral nositi Vice Zanki, ki prav tako prihaja iz zagrebške Cedevite. Gre za krilnega igralca, ki po konstituciji in svoji igri na momente spominja na Vlatka Čančarja. Spreten in učinkovit na odprtem terenu ter dober strelec za tri točke. Pomembno vlogo pod košem pa bi znal imeti tudi 210 cm visoki center Ivan Matleković, ki v zadnjih letih kaže lep napredek, čeprav praviloma centri “dozorijo” kasneje.
Če pričakujem, da bodo pod samim košem glavno vlogo imeli igralci iz Zagreba pa bodo na zunanjih položajih morali voz potegniti ljubljanski fantje. Tu največ pričakujem od Vukašina Todorovića in Lona Ličana. Vukašin ima za branilca odlično višino, manjka pa mu več agresivnosti in malenkost boljši met z razdalje medtem ko je Lonovo najmočnejše orožje prav met z razdalje.
Kam lahko poseže Cedevita Olimpija? Pri tekmah mlajših selekcij je težko napovedovati nek rezultat, ker so nihanja v igri ogromna, ampak turnir bo po mojem mnenju zelo močan in v skupini A ne bo lahkega nasprotnika, tako da bo vsaka tekma poglavje zase. Nekega odmevnega rezultata od Cedevite Olimpije na tem turnirju ne pričakujem, bo pa to lep test pred naslednjima dvema turnirjema in sicer zaključnim turnirjem državnega mladinskega prvenstva (naslednji teden) in zaključnim turnirjem ABA U19 (čez dva tedna). Sicer ekipe ne bodo enake, bo pa kar nekaj teh fantov igralo tudi na omenjenih dveh turnirjih.
Prvi nasprotnik za Cedevito Olimpijo na turnirju bo Adidasova Next Generation ekipa. Za vsakega izmed štirih kvalifikacijskih turnirjev je Adidas sestavil ekipo iz talentiranih igralcev iz cele Evrope, tako da lahko tudi talentirani igralci iz manjših klubov dobijo priložnost, da se dokažejo pred očmi skavtov. Termin turnirja sicer ni najboljši, kajti počasi se začenjajo končnice in pomembne tekme, tako da nekateri klubi niso pustili svojih igralcev in je tale mešana ekipa precej osiromašena ter manjkajo tisti res največji talenti, ki še niso igrali za nobeno ekipo. Prepričan sem, da bi ta ekipa izgledala bistveno drugače, če bi se turnir igral v januarju kot je bilo planirano, ampak potem bi se turnir igral v Munchnu in ne v Ljubljani, tako da se ne bom pritoževal..
Glavna zvezda te ekipe pa je na vsakem turnirju vsekakor njen trener – Vassilis Spanoulis. Po mojih izkušnjah iz prejšnjih turnirjev je Spanoulis na teh turnirjih zelo dostopen in z veseljem ustreže in podeli kakšen avtogram ali pa se slika z gledalci, tako da če ima kdo željo/potrebo po avtogramu ali selfieju s Spanoulisom, bo tu imel idealno priložnost.
Nazaj k bistvu – k zanimivim igralcem. Vsekakor je za nas Slovence najbolj zanimiv mladi Urban Kroflič, sicer član španske SBA (Spanish Basketball Academy). Gre za visokega branilca igre, ki je v Španiji z nekaj dobrimi predstavami že opozoril nase. Napadalno zelo raznovrsten igralec, ki je sposoben zadevati z razdalje ali pa s prodori prebijati in zaključiti na ali pa celo nad obročem.
Tu je še nekaj ostalih zanimivih igralcev, kot recimo Argentinski branilec Bautista Rodriguez (Baskonia) in dva igralca iz Nemčije – Elijah Ndi (Würzburg) in Killian Brockhoff (Rasta Vechta). Poleg Krofliča pa je v ekipi še en igralec iz področja Balkana, prav tako letnik 2006, Ognjen Radošić (Igokea). Slednji sodi med bolj talentirane igralce svojega letnika, vendar je po zadnjih informacijah njegov nastop na tem turnirju zaradi poškodbe vprašljiv.
Žalgiris je po mojem mnenju favorit te skupine. Ponavadi imajo že v mlajših selekcija dobro “izobražene” igralce, ki znajo igrati odlično kot ekipa, močni pa so tudi v individualnih akcijah.
Glavni “zvezdnik” v ekipi je Paulius Murauskas. V letošnji sezoni si je izkušnje nabiral v litovski prvi ligi v ekipi Nevezis Kedainiai, kjer je bil s povprečjem 8.1 točke na tekmo med boljšimi igralci te ekipe. Fizično zelo močan igralec, ki dobro izkorišča svoje kvalitete. Zna igrati z obrazom proti košu in je nevaren tako v prodorih kot pri metih z razdalje in pričakujem da bo statistično med boljšimi igralci turnirja.
Od ostalih igralcev bi izpostavil še centra Motiejusa Krivasa, ki je letos celo debitiral v prvi ekipi Žalgirisa na tekmi Evrolige proti Milanu. Odlično koristi svojo višino in dolžino v okolici obroča na obeh straneh igrišča in bo zagotovo ekipam povzročal kar nekaj težav. Pri Žalgirisu pa igra tudi Joshua Bonga, mlajši brat NBA igralca Isaaca Bonge. Joshua vseeno ni tako nadarjen, predvsem pa nima enakih fizičnih predispozicij kot njegov starejši brat, tako da ni tako “tečen” v obrambi. Vseeno pa je nadpovprečen atlet, ki bi moral prebijati prvo linijo obrambe in zaključiti v bližini obroča ali pa podeliti asistenco odprtemu soigralcu.
Tudi Poljske ekipe se nikakor ne sme podcenjevati in imajo v svojih vrstah nekaj talenta. Igralec z največ potenciala v ekipi GAK Basketball Academy Gdynia je po mojem mnenju Szymon Nowicki, ki je že poleti na prvenstvu U16 v dresu Poljske reprezentance pokazal del svojega talenta. Moram priznati, da sem ga nazadnje gledal poleti tako da obstaja možnost, da se je v tem času telesno razvil ali pa napredoval v svoji igri, ampak ko sem ga nazadnje gledal je bil fizično inferioren, imel pa je odlično dolžino (dolge roke) in zelo dober občutek za igro. Veliko napada s prodori po pick & pop akcijah, kjer spretno pride do obroča, zna pa zadeti tudi od daleč.
Pomembno vlogo v ekipi bo zagotovo nosil tudi branilec Maksymilian Wilczek, ki letos uspešno igra v drugi poljski ligi. Odličen scorer, katerega ni strah vzeti žogo v svoje roke in prevzeti odgovornost ko se lomi tekma. Obeta tudi mladi Tymoteusz Sternicki, rojen leta 2006, vendar pri teh mlajših igralcih je vedno vprašanje koliko priložnosti bo dobil za igro, kajti pri teh letih je razlika dveh let v fizičnem razvoju včasih kar velika.
Prva ekipa iz skupine B in z naskokom prvi favorit turnirja. Real je vedno v vrhu kar se tiče turnirjev te starostne kategorije in iskreno, na tem turnirju ne vidim ekipe, ki jih lahko ogrozi in premaga. Vseeno pa se presenečenja dogajajo zato si ne smejo dovoliti podcenjevanja, ampak razlika v talentu in kvaliteti je res ogromna.
Enostavno Real že vrsto let v tej kategoriji stavi na slovenske organizatorje igre in tudi tokrat ne bo nič drugače. V svojih vrstah imajo namreč dva Domžalčana – Urbana Klavžarja in Jana Videta. Dva izjemna napadalca, ki lahko v vsakem trenutku skreirata met in dosežeta točke in zagotovo oba spadata v kategorijo “prihodnost slovenske košarke.”
Poleg njiju sta na branilskih položajih še dva velika talenta, oba letnika 2006, Rus Egor Demin in Španec Hugo Gonzalez. Prepričan sem da bomo tudi za njiju v prihodnosti še slišali. Širši publiki je mogoče trenutno najbolj poznan Juan Nunez, talentirani španski branilec, ki je redno v članski ekipi Reala, ampak nisem prepričan, da bo on sploh nastopil na tem turnirju čeprav je zaenkrat napisan na rosterju. Real se ponavadi odloči, da na kvalifikacijske turnirje pride brez svojih najboljših igralcev in pričakujem da bo tudi tokrat tako in da Juan Nunez in najverjetneje tudi Eli Ndiaye na tem turnirju ne bosta igrala. V primeru Ndiaye-a pa gre za zelo nadarjenega visokega igralca, ki s svojimi atletskimi in fizičnimi sposobnostmi na tem nivoju enostavno dominira.
Veliko oči bo zagotovo uprtih v Baba Millerja, po mojem mnenju igralca z največjim “upside-om” v ekipi Reala. Prototip krilnega igralca, ki se trenutno zelo iščejo v ligi NBA. Dolge roke in potencial za dobro igro v obrambi, dober met z razdalje in raznovrsten v tranziciji. Vsekakor igralec na katerega je potrebno biti pozoren, prostora za napredek pa ima še ogromno.
Zaključujem z Realom še s tremi talentiranimi visokimi igralci in sicer so to Henri Veesaar, Ismaila Diagne in Amadou Doumbia. Predvsem prva dva omenjena igralca veliko obetata in ju v prihodnosti vidim na najvišjem nivoju.
Vsekakor “team to watch” z ogromno talenta in širine.
Širši javnosti ne tako znan klub, ampak gre za akademijo, ki postaja konkurenčna tistim najboljšim v Evropi. Pogoji za delo so odlični in njihova prioriteta je razvoj mladih igralcev. Sicer so fokus dali na generacijo letnika 2006, tako da v njihovem programu ni veliko starejših igralcev in tudi na tem turnirju bo nastopila precej mlada ekipa, vendar njihova 2006 generacija sodi med boljše v Evropi tako da so ekipa, ki se jo splača pogledati.
Glavna igralca sta vsekakor Tiefing Diawara in Dame Sarr. Prvi je dominanten center na obeh straneh igrišča, kateremu se (če bo šlo vse po planu) obeta NBA kariera. Pred njim je sicer še ogromno dela, ampak ima odlične predispozicije za zelo dobro kariero. Dame Sarr pa je igralec, ki igra več z žogo in na perimetru. Za svoja leta zelo dober scorer, ki lahko odlično igra tudi v obrambi.
Poleg njiju bi izpostavil še talentiranega italijanskega branilca Leonarda Valesina – tudi on letnik 2006 – pred katerim je tudi lepa prihodnost.
Tudi češki Brno ima v svojih vrstah nekaj zanimivih igralcev. Najbolj zanimiv deluje Jakub Nečas, krilni igralec, ki lahko pokriva praktično vse pozicije na terenu. Je zelo spreten z žogo in še kako nevaren na odprtem terenu po tem ko pobere skok v obrambi. Lahko napolni vse statistične kolone in bo najbrž med vidnejšimi posamezniki na turnirju.
Drugi igralec katerega bi izpostavil pa je Josef Svoboda. Odličen strelec z razdalje, ki lahko prevzame stvari v svoje roke ter zadeva v serijah tako da si ekipe ne bodo smele dovoliti, da se omenjeni igralec razleti po igrišču.
Kljub temu, da ima Alba v svojem mladinskem pogonu največ igralcev v celi Nemčiji pa nekega ekstra talentiranega igralca nimajo. Sicer so v zadnjih sezonah kar nekaj igralcem iz lastnega mladinskega pogona ponudili priložnost igranja za prvo ekipo Albe, ampak roko na srce to niso bili igralci, ki ravno ogromno obetajo.
Tudi v tej ekipi ne vidim nekoga, kateremu bi pripisal kariero na najvišjem nivoju. Mogoče je še najbližje temu opisu Amon Doerries, letnik 2006, od katerega pa na tem turnirju ne pričakujem prav veliko, saj je zaenkrat še fizično inferioren ampak dolgoročno obeta največ. Statistično gledano bo najbrž najboljši igralec ekipe Rikus Schulte, ki razume košarko in lahko igra v različnih vlogah, ampak v prihodnosti ga pa ne vidim na najvišjem nivoju.