Navdahnjeni s strani Tineta Ružiča, smo se tokrat odločili, da si bomo vzeli čas in raziskali košarko v krajih, ki so za večino izmed nas čista neznanka. Na vrsti je bil Iran, v katerem je igralo že več slovenskih košarkarjev, med njimi tudi Marko Milič, Ivica Jurković in Blaž Mesiček, svoj pečat v Iranu pa je pustil tudi trener Memi Bečirović. Naš sogovornik je bil Farid Aslani, dolgoletni reprezentant iranske košarkarske reprezentance in večkratni udeleženec velikih tekmovanj.
Pozdravljeni, gospod Farid, hvala, da ste si vzeli čas in odgovorili na nekaj vprašanj. Naš cilj je predstaviti iransko košarko in tudi vas slovenskim ljubiteljem košarke. Ali se lahko predstavite in nam poveste, zakaj ste za svoj šport izbrali prav košarko? Kateri so vaši največji dosežki, ki ste jih dosegli kot profesionalni košarkar?
Moje ime je Farid Aslani, sem član iranske košarkarske reprezentance in igralec iranske Superlige. Igram na položaju branilca. Moja košarkarska pot se je začela, ko sem bil star komaj 8 let. Oče me je vpisal na poletne tečaje, kjer sem začel kot “mini igralec”. Z leti sem pod vodstvom izjemnih nacionalnih in mednarodnih trenerjev izpopolnjeval svoje znanje.
Svojo reprezentanco sem ponosno zastopal približno 12 let zapored in ji pomagal osvojiti več prvenstev. Na različnih turnirjih sem bil vedno eden izmed vodilnih v kategorijah, kot so asistence in točke. Pred kratkim me je FIBA Asia počastila kot izjemnega igralca na tekmah WASL.
Kakšno je bilo stanje v košarki, ko ste začeli trenirati, in kako se je liga/klubi/nacionalna reprezentanca razvijala z leti?
Iranska košarkarska reprezentanca je v preteklih letih dosegala dobre rezultate in v zadnjih letih doživlja fazo pomlajevanja. Iran je priznan kot ena najmočnejših košarkarskih reprezentanc v Aziji, s številnimi zmagami na različnih uradnih tekmah in turnirjih.
Izboljšujejo se tudi lige, ki si s privabljanjem tujih igralcev prizadevajo izboljšati svojo kakovost. Ta pristop uvaja nove metode in veščine, ki se nato vključijo v temelje naše košarke. To je pravi način, kako obogatiti ta šport v Iranu ter še naprej razvijati naše reprezentance in ligaške ekipe.
Kako priljubljena je košarka v Iranu? Kakšen je obisk tekem, ali so dvorane polne? Kako Iran popularizira košarko?
Košarka je v Iranu tretji ali četrti najbolj priljubljen šport po številu navijačev, vendar ima predane in strastne privržence. Gorgan, znan kot košarkarska prestolnica Irana, ima nekaj najbolj gorečih navijačev, njegova košarkarska dvorana pa je na tekmah pogosto polna. Tudi druga mesta, kot so Abadan, Isfahan in Teheran, imajo veliko število navijačev.
V zadnjih letih je več televizijskih kanalov začelo prenašati tekme v živo, kar je znatno povečalo zanimanje za košarko in pripomoglo k rasti navijaške baze. Ta izpostavljenost je imela ključno vlogo pri povečanju privlačnosti športa za širše občinstvo, kar je spodbudilo več ljudi, da postanejo navdušeni ljubitelji košarke.
V najinem kratkem pogovoru ste mi povedali, da poznate nekaj slovenskih igralcev in celo slovenskega trenerja. Mi lahko poveste, kakšne so bile vaše izkušnje z njimi? Katere kulturne razlike so vas presenetile?
Bilo je fantastično! Sprva smo bili zaskrbljeni, da se evropski igralci ne bodo zlahka povezali z našo kulturo, in mislili smo, da nam bodo kulturne razlike preprečile, da bi postali prijatelji. Vendar smo hitro ugotovili, da so to neverjetno topli in prijazni ljudje. V svoji karieri sem imel veliko slovenskih prijateljev, soigralcev in trenerjev in vaši ljudje so resnično čudoviti.
Eden prvih slovenskih trenerjev, s katerimi sem sodeloval, je bil Mehmet Bečirović, ki me je treniral v ekipi Mahram, ko sem bil mlajši. Marko Milič, ki je zdaj zelo uspešen, je še en moj dragoceni prijatelj. In ne smem pozabiti Blaža Mesička, ki je bil lani moj soigralec v klubu Zob Ahan; je neverjeten fant in mi je kot brat!
Iranci so znani po tem, da hitro sklepajo prijateljstva, in kamor koli greš, se redko počutiš kot tujec. Sprva smo mislili, da Evropejcem morda ne bo ustrezala naša kultura hitrega komuniciranja. Toda Iranci so zelo gostoljubni, zlasti do gostov, in bodo novince povabili na srečanja, da se ne bi počutili osamljene.
Ali bi lahko delili kakšno zanimivo/zabavno zgodbo o njih?
Ena od smešnih zgodb je o perzijski hrani. Postregli smo jim s svojimi posebnimi jedmi ali jih peljali v lokalne restavracije. Sprva so se obotavljali, da bi poskusili to kuhinjo, a so kmalu začeli spraševati po receptih! Najraje so imeli ghormeh sabzi.
Druga zgodba vključuje običaj, imenovan „nazri“, ki pomeni deljenje hrane za srečo. Kuhamo jedi in jih brezplačno podarjamo, včasih tudi sosedom ali celo neznancem na ulici. Nekoč je Iranec mojemu slovenskemu prijatelju v Teheranu prinesel krožnik „nazri“. Moj prijatelj je bil zmeden in me poklical: „Farid! Nekdo mi je prinesel krožnik hrane, vendar nisem ničesar naročil! Pojasnil mi je, da je moški vztrajal pri tem, da mu je dal hrano, ne da bi sprejel kakršno koli plačilo. Razložil sem mu pojem „nazri“, da je to darilo in da zanj ni treba plačati, vendar je moj prijatelj še vedno vztrajal pri plačilu!
Ali je veliko iranskih košarkarjev, ki igrajo zunaj Irana?
Da, veliko iranskih košarkarjev tekmuje v različnih državah. Najznamenitejši med njimi je Hamed Haddadi, ki je več let igral v ligi NBA in velja za legendo. Letos je moj soigralec v klubu Naft Abadan.
Ali obstajajo kakšni izzivi za iranske igralce, ki želijo igrati v tujini, in ali je Iran dovolj “skavtiran”, ko gre za košarko?
Niti ne, iranski igralci se soočajo s podobnimi izzivi kot drugi športniki v različnih državah. Če igraš dobro, boš izstopal in imel priložnost, da te opazijo in izberejo. Vse je odvisno od tvojih sposobnosti in truda. Iranska košarkarska reprezentanca sodeluje na različnih tekmah in turnirjih, kar nam daje veliko priložnosti, da pokažemo svoj talent.
Kdo so po vašem mnenju najbolj nadarjeni mladi košarkarji v Iranu?
Kot sem že omenil, je Iran v fazi pomlajevanja. Naša prejšnja zlata generacija se zaradi starosti upokojuje, na njeno mesto pa prihaja nov val talentov. Številni mladi, nadarjeni igralci, ki igrajo dobro v ligaških tekmovanjih so povabljeni v reprezentanco. Tako tudi mladi športniki pridobivajo dragocene izkušnje in stopajo na čelo naslednje generacije iranske košarke.
Eden od izstopajočih mladih talentov je Mohammad Amini, ki trenutno igra v Monaku. Njegovi rezultati so izjemni. Mohammad je zelo spreten igralec, pred katerim je svetla prihodnost, in resnično občudujem njegove nastope in odnos do tekem.
Imate še kakšno sporočilo za slovenske ljubitelje košarke?
Rad bi se iskreno zahvalil vam in vsem mojim slovenskim prijateljem ter prebivalcem Slovenije, ker ste v moje življenje prispevali toliko čudovitih izkušenj in spominov. Iskreno upam, da bom nekoč obiskal vašo državo in njene ljudi ter si v vaši dvorani v živo ogledal vsaj eno košarkarsko tekmo.
Zaključek
Včasih, ko po televiziji gledamo vragolije Luke Dončića v NBA ligi in ko nestrpno spremljamo Evroligo, pozabljamo, da je košarka šport, ki se igra po celem svetu. Prav zato ne smemo zanemarjati in pozabljati zgodb, ki se odvijajo v delih sveta, na katere nismo pozorni. Upam, da ste s tem intervjujem dobili vsaj malo boljši vpogled v to, kaj se dogaja v iranskem košarkarskem svetu. Vseeno ne smemo pozabiti, da je to ena močnejših reprezentanc Azije, kljub temu, da košarka ni njen prvi šport. Imajo tri zlate medalje, eno srebrno in eno bronasto na FIBA Asia Cup, prav tako pa imajo tri nastope na olimpijskih igrah in štiri na svetovnih prvenstvih.
Še enkrat pa bi izkoristil priložnost, da se zahvalim Faridu za ta intervju in poslane slike. Želim, da bo še dolgo igral košarko in razveseljeval navijače predvsem s svojim metom za tri točke in podajami, prav tako pa upam, da se mu bo izpolnila želja po obisku Slovenije in ogledu kakšne izmed naših tekem.
