Pravijo, da na mladih svet stoji. To definitivno drži tudi v košarki. Kot ljubitelju tega prelepega športa mi ni vseeno, kakšna je prihodnost slovenske košarke. Zato, kolikor mi čas to dopušča, spremljam tudi mladinsko košarko. Vsi mladeniči imajo odličen zgled predvsem v Luki Dončiču, ki je pri 22-ih še vedno zelo mlad. Ne samo, da je eden najboljših košarkarjev na svetu, temveč v prvi vrsti nam vsem kaže, da če karkoli počneš, moraš v tem uživati in se zabavati. Potem je vse lažje.
Njegovo pot do superzvezdnika NBA praktično vsi poznamo. Glede odhoda takrat komaj 13-letnega Luke v Španijo je njegov oče nekaj let kasneje (leta 2015) izjavil: »Ker v Sloveniji ni prave konkurence in izziva, bi se Luka slej ko prej zadovoljil s tistim, kar bi dosegel. Poleg tega v močnejših klubih prve slovenske lige denimo še vedno ne vidim 16-letnika, ki bi imel vsaj nekaj redne minutaže. Pa talentov v Sloveniji ne manjka.«
Seveda pa slovenska košarka še zdaleč ni samo Luka Dončić. Tako kot Luka so v Španijo še kot otroci oz. nepolnoletni odšli številni slovenski igralci, in sicer: Jurij Macura (leta 2014), Jaka Prevodnik (2016), Žiga Samar, Dan Duščak in Sergej Macura (vsi leta 2017), Mark Filip Ivanković, Urban Klavžar in Jaka Samec (vsi leta 2018), Jan Vide, Urban Kroflič, Matija Samar, Anej Orel in Anže Medved (vsi leta 2019). Morda sem še koga izpustil. Ne glede na to, da so (bili) različno uspešni, menim, da je večina s tem odhodom naredila pravo potezo. Zdaj član Cedevite Olimpije Dan Duščak je denimo izjavil, da bo vedno hvaležen za priložnost, da je odnesel vse najboljše – kot košarkar in tudi kot posameznik in da če pogleda nazaj, je bila to najboljša odločitev.
Najprej na kratko o tistih, ki jih ni več v Španiji. Razvoj Jurija Macure so ustavile številne poškodbe (a ima sploh za centra še precej časa, da se razvije v spodobnega centra), Dan Duščak v Iliriji oz. Olimpiji lepo napreduje, Jaka Prevodnik se bo po Španiji preizkusil še v NCAA, Anže Medved se je po le letu vrnil v Zlatorog, glede Jake Samca pa po pravici povedano nisem obveščen.
Tisti, ki pa so še v Španiji, pa igrajo: Žiga Samar (v prvi ligi), Anej Orel (v tretji ligi; vmes se je za leto vrnil v Slovenijo), Sergej Macura, Mark Filip Ivanković, Urban Klavžar, Matija Samar (vsi v četrti ligi), Jan Vide in Urban Kroflič pa še ne igrata članske košarke. Slednja dva sta tudi najmlajša in predvsem Vide bi lahko kaj kmalu dobil priložnost. Poleti je s svojimi dobrimi igrami v reprezentanci dodatno opozoril nase.
Kako jim gre v letošnji sezoni?
Žiga Samar sicer že drugo sezono igra v prvi španski ligi za Fuenlabrado, a še vedno nekako čakamo, da mu uspe preboj oz. da si pribori večjo minutažo kot dobrih deset minut na tekmo. Se je pa sezona komaj dobro začela in njegov napredek bomo lahko ocenjevali čez par mesecev. Podobno velja za Aneja Orla, vendar na precej nižjem nivoju.
Tako se bom najbolj osredotočil na četverico, ki igra v četrti španski ligi, katera se mi zdi po kvaliteti primerljiva z drugo slovensko ligo. Spodaj je njihova povprečna statistika v tej sezoni:
Urban Klavžar (letnik 2004, Real Madrid 2) 15.14 pts, 2.29 reb, 3.57 ast, 17.29 rnk, 28.98 min
Sergej Macura (2004, Baskonia 2) 9.43 pts, 5.29 reb, 1 ast, 10.57 rnk, 21.93 min
Mark Filip Ivanković (2003, Tenerife 2) 10.83 pts, 4.17 reb, 1.5 ast, 8.83 rnk, 19.14 min
Matija Samar (2004, Fuenlabrada 2) 7.17 pts, 2 reb, 1.67 ast, 24.38 min
Zdaj, kako je dobra ta statistika in kakšen potencial kažejo, pa naj vsak sam oceni. Izmed njih se največ piše oz. govori o Urbanu Klavžarju, a ni nujno, da bo naredil najboljšo kariero. Za primerjavo, med letniki 2004 v drugi slovenski ligi, ima za zdaj (ob šele 5 tekmah) najboljšo statistiko Slovanovec Jon Dolničar, in sicer: 12 pts, 0.6 reb, 0.8 ast, 9 rnk, 16.4 min, med letniki 2003 pa prav tako Slovanovec Matic Lamut: 14.2 pts, 8.8 reb, 1.6 ast, 19.8 rnk, 31,42 min. Naj omenim še statistiko Dončića v četrti španski ligi (pri 15 oz. 16-ih): 13.5 pts, 5.1 reb, 5.9 ast, 16.8 rnk v nekje 28 minutah.
Ob tem velja poudariti, da jih kar nekaj mladeničev dobro igra v prvi slovenski ligi. Izpostavil bi seveda Cianija, ki res navdušuje z igrami v Iliriji. Tudi on je odšel še kot nepolnoleten v tujino (sicer le za slabo leto), vendar se ni odločil za Španijo, temveč za državo v regiji. V državo s področja bivše Jugoslavije so odšli tudi Aleksej Nikolić, Rok Radović in letos Aleksandar Goljović.
V glavnem, katera pot je prava, je odvisno od primera do primera oz. tudi tega, kako so mladeniči prilagodljivi na tuje okolje. Definitivno pa so v tujini primorani prej odrasti. Eni dozorijo hitreje, drugi kasneje, tretji pa pač nikoli. Zato bi rekel, da je pri recimo 17 ali 18-letnikih res nehvaležno napovedovati, kam bo šla njihova kariera. Priznam, da tudi sam vse prevečkrat pametujem in bi bilo bolje, da bi dal času čas. A o nečem moram(o) razpravljati.
Da zaključim, sicer nikakor ni pričakovati, da se bodo ti omenjeni mladeniči tako kot Luka Dončić razvili v ene najboljših košarkarjev na svetu, a imajo potencial, da tudi oni s trdim delom in močno voljo pripomorejo k lepi prihodnosti slovenske košarke.
facebookinstagramtwitteryoutube
