Eurocup in doprinos igralcev Cedevite Olimpije skozi številke štirih faktorjev
Drugi reprezentančni premor je Cedevita Olimpija v Eurocupu pričakala na zadnjem mestu skupine A. Glavni razlog za slabe rezultate je porazna obramba, ob tem pa tudi napad ni bleščeč, kar potrjuje skupek štirih različnih statistik, ki mu rečemo štirje faktorji. Ti opisujejo, kako ekipa zaključuje napade in kako jih zaključujejo njeni nasprotniki. Pogledali si bomo, kaj štirje faktorji kažejo za ekipe Eurocupa, kako opisujejo predstave Zmajev ter ali lahko z njihovo pomočjo ocenimo, kako se igra Cedevite Olimpije spremeni, ko je posamezen igralec na parketu.
Štirje faktorji
Vsaka posest v košarki se lahko konča na tri načine: z metom iz igre, izgubljeno žogo ali prostimi meti. Ob tem lahko napadalna ekipa podaljša svojo posest, če pride do napadalnega skoka. Natančnost meta iz igre, izgubljene žoge, prosti meti in pobrane odbite žoge pod nasprotnikovim košem torej dobro opisujejo, kako neka ekipa končuje svoje napade, kar pa je v košarki najbolj pomembno. Vsaka ekipa želi napade zaključevati kar se da učinkovito, po drugi strani pa prisiliti nasprotnika v čim več neuspešnih napadov. Omenjene štiri statistike je kot štiri faktorje uspeha v košarki leta 2002 v svoji knjigi predstavil ameriški statistik Dean Oliver, ki je danes pomočnik trenerja pri ekipi Washington Wizzards.
Poglejmo si podrobneje vsakega izmed štirih faktorjev. Vse formule omenjenih statistik lahko najdemo TUKAJ.
- faktor: učinkovitost meta iz igre – eFG%
Pri merjenju učinkovitosti meta iz igre se običajno omenjata dve preprosti statistiki – odstotek zadetih metov za 2 in za 3 točke. Dean Oliver je v svoji knjigi predlagal enotno mero, ki jo imenujemo efektivni procent meta iz igre eFG%. Ta upošteva tako mete za dve kot tudi za 3 točke. Slednje dodatno obteži s faktorjem 0,5 in s tem upošteva, da so vredni za polovico več kot meti za 2.
Jasno je, da si vsaka ekipa želi doseči čim bolj visok eFG%, po drugi strani pa z dobrim oviranjem nasprotnikovih metov doseči, da bo ta imel procent čim nižji.
- faktor: izgubljene žoge – TOV%
V vsaki »box score« statistiki lahko najdemo, koliko izgubljenih žog je imela neka ekipa. Ta podatek lahko zavaja, saj je odvisen od tega, kako hitro košarko igra moštvo. Najpočasnejši napad v Eurocupu igra Juventut Badalona, ki ima v povprečju 71,1 posesti na tekmo, najhitrejšega pa Paris Basketball z 79,0 posesti na srečanje. Juventut beleži 14,6 izgubljenih žog na tekmo, štiri ekipe pa so v tej statistiki še slabše – ratiopharm Ulm, Slask Wroclaw, London Lions in Veolia Towers Hamburg. Če pa gledamo delež posesti, ki so se končale z izgubljeno žogo (TOV%), je Juventut najslabši v ligi. Zanimivo je, da ima najmanj izgubljenih žog na tekmo Cedevita Olimpija, a je po TOV% pred njo še ekipa Prometeya.
Vsaka ekipa si želi čim manj izgubljenih žog, nasprotnika pa s čvrstim pokrivanjem prisiliti v kar se da veliko število zapravljenih napadov.
- faktor: pobrani napadalni skoki – ORB%
Tudi število pobranih napadalnih skokov preberemo iz »box score« statistike, a je tolmačenje te statistike odvisno od tega, koliko skokov je bilo sploh na voljo. V napredni košarkarski statistiki se zato za merjenje uspešnosti napadalnega skoka uporablja delež pobranih napadalnih skokov ORB%. Ekipa Pariza, ki, kot že rečeno, igra najhitrejšo igro v Eurocupu, uspe na tekmo dobiti 12,1 napadalnih skokov, kar jo uvršča na 3. mesto med ekipami, a jo po ORB% najdemo nekje na sredini lestvice.
Nobena ekipa ne želi, da bi nasprotnik pobiral preveliko napadalnih skokov, zato je pomembno, da je ORB% nasprotne ekipe čim manjši. Po drugi strani si želi zagotoviti nove napade s skoki pod nasprotnikovim obročem, a mora biti pri agresivnosti v napadalnem skoku pazljiva, saj lahko prevelik fokus na napadalni skok povzroči lahke protinapade nasprotnika.
- faktor: delež prostih metov – FTR
Kot pri ostalih treh faktorjih tudi v tem primeru neko osnovno statistiko obtežimo glede na drugo. Tokrat število poskusov prostih metov delimo s številom metov iz igre. S tem dobimo približek, kako uspešna je bila ekipa pri prihajanju na črto za proste mete. Gre zgolj za približek, saj iz samega števila prosih metov ne izvemo, koliko od teh je bilo posledica meta za 3 točke, za 2 točki, ob zadetem metu, tehnični ali nešportni napaki. Ob tem pa ta statistika ne pove nič o učinkovitosti ekipe pri prostih metih.
Proste mete je najlažje zadeti, zato je običajno dobro, da je FTR visok. Več prostih metov pomeni tudi več osebnih napak nasprotnika, kar lahko privede do težav igralcev z osebnimi, s tem pa velikokrat pride zmanjšana agresivnost v obrambi. V obrambnem delu lahko visok FTR nasprotnika pomeni, da je ekipa igrala preagresivno in neprevidno, prenizek pa, da je bilo agresivnosti premalo.
Uspešnost Cedevite Olimpije v Eurocupu
Poglejmo si, kakšna povprečja beležijo ekipe v Eurocupu po 14 krogih. Na spodnji sliki so predstavljene statistike, ki merijo štiri faktorje v napadu in obrambi, dodali pa smo še skupno učinkovitost (angl. net efficiency, Net Eff.). Gre za razliko med napadalno in obrambno učinkovitostjo ekip, ki smo ju spoznali že v prejšnjem članku. Skupna učinkovitost pove razliko med danimi in prejetimi točkami na 100 posesti.
Najbolj nas zanima, kaj lahko štirje faktorji povedo o igrah Cedevite Olimpije. V prejšnjem članku smo skozi napadalno in obrambno učinkovitost videli, da je glavni problem to sezono obramba. Štirje faktorji razkrivajo, da je ta problem še globlji, kot bi si mislili. Na zgornji sliki vidimo, da je večina ekip v vsaj enem izmed dveh glavnih kazalcev kvalitete obrambe (efektivni odstotek meta nasprotnika eFG% in delež izgubljenih žog nasprotnika TOV%) vsaj povprečna, če že ne dobra. Gran Canaria, Prometey, Hamburg in Trento dovolijo nasprotnikom visok odstotek meta, a jih po drugi strani z agresivnejšo obrambo na žogi prisilijo v večje število izgubljenih žog. Ravno obratno obrambo igrajo Hapoel Tel Aviv, Paris in London, ki zelo uspešno pokrivajo nasprotnika in mu ne dovolijo lahkih metov, a ob tem z manjšo agresivnostjo dovolijo, da ekipa izpelje svoje napade. Cedevita Olimpija je najslabša v obeh elementih v celotnem tekmovanju, kar kaže na to, da ni uspela vzpostaviti lastne obrambne identitete. V manjšo uteho nam je lahko to, da je Zmajem uspelo relativno dobro zapirati prostor pod lastnim obročem (ORB%), a je to seveda bistveno premalo, da bi se lahko nadejali boljših rezultatov. Iz visokega deleža prostih metov nasprotnikov (FTR) Cedevite Olimpije lahko sklepamo, da je bilo storjenih tudi precej osebnih napak, ki so bile posledica neprevidne igre.
V napadu je slika nekoliko boljša. Po efektivnem odstotku meta iz igre je Cedevita Olimpija na sredini lestvice, po deležu izgubljenih žog pa celo na 2. mestu takoj za Prometeyem. Če smo prej ekipo pohvalili, da dobro zapira prostor pod lastnim obročem in ne dovoli veliko napadalnih skokov nasprotnikov, pa lahko za napadalni skok rečemo, da je nekoliko pomanjkljiv. Ekipi si ni uspelo zgotoviti veliko drugi priložnosti, saj je po deležu napadalnih skokov boljša od zgolj treh ekip v tekmovanju.
V prejšnjih mesecih je bilo kar nekaj igralcev Cedevite Olimpije deležnih kritik na račun svojih iger. Zanimalo nas je, kako se spremeni igra z in brez posameznih igralcev na parketu skozi številke štirih faktorjev. V grafikah smo dodali še stolpce z napadalno (Off. Eff.) in obrambno učinkovitostjo (Def. Eff.) za lažjo predstavo, kako prisotnost nekega igralca vpliva na celotno učinkovitost napada oziroma obrambe.
Kot merilo, ali ima nek igralec pozitiven ali negativen doprinos, smo pogledali razliko med skupno učinkovitostjo (Net Eff.), ko je igralec na parketu, in skupno učinkovitostjo, ko igralec ne igra oziroma je na klopi. Če igralca ni bilo v kadru oziroma je bil poškodovan, se šteje, kot da je bil na klopi, saj želimo dobiti celoten vzorec minut brez igralca na parketu.
Igralci s pozitivnim doprinosom
Daleč najbolj pozitiven doprinos je v dosedanjem poteku sezone imel Edo Murić. Razlika med igro Olimpije, ko je slednji na parketu, in med igro, ko ni, je očitna, čeprav tega morda njegova povprečja točk (9,0 na tekmo), skokov (4,6) ali asistenc (0,9) ne razkrivajo. Skupna učinkovitost se poveča za kar 28,37. Ogromna razlika je v obrambi, saj ekipa z Edom nasprotniku dopušča 54,12% efektivni procent meta in ga prisili v 14,12% delež izgubljenih žog, medtem ko sta ti dve statistiki bistveno slabši brez njega na igrišču (62,89 eFG%, 12,62 TOV%). Tudi napad je z njim boljši, edini minus je pri deležu napadalnih skokov. Ta sezona za kapetana ni izjema, saj je tudi v prejšnjih treh letih, ki jih je preživel v dresu Zmajev, bil med najboljšimi v doprinosu merjenemu na ta način.
Presenetljivo na drugem mestu med igralci z največjih pozitivnim doprinosom najdemo Matica Rebca. Z njim je napad slabši, predvsem met iz igre, medtem ko ekipa izgubi nekoliko manj žog, a veliko odtehta njegova agresivnost v obrambi. Ko igra Rebec, nasprotniki zapravijo kar 18,13% napadov z izgubljeno žogo.
Josh Adams je bil eden izmed tistih tujcev, ki so bili v dosedanjem poteku sezone najbolj kritizirani. Razlogi so v nekonstantnosti, pogostih solo vložkih in nedoslednostih v obrambi, pa tudi v tem, da kot nosilna dvojka ni uspel enakovredno nadomestiti Jake Blažiča. A napredna statistika vendarle kaže, da igra Cedevita Olimpija bolj učinkovito z njim na parketu. Njegov doprinos se pozna v napadu, saj ekipa z njim zadeva nekoliko učinkoviteje, ob tem pa izgubi bistveno manj žog. A že tako slaba obramba je še slabša, ko je v igri Adams.
Morda to, da Rok Radović prinese pozitivno energijo v igro Olimpije niti ni tako presenetljivo kot to, da se z njim izboljša napad, medtem ko je obramba nekoliko slabša. Radović veliko doprinese predvsem v skoku, saj je z njim ekipa boljša za več kot 8% v deležu napadalnega skoka. To niti ni presenetljivo, saj je Rok 3. najboljši napadalni skakalec ekipe, takoj za obema centroma, Matkovićem in Omićem. V obrambi ekipa z Radovićem na parketu dopušča boljši efektivni procent meta nasprotnikov, a jih tudi prisili v več izgubljenih žog.
Od preostalih igralcev Cedevite Olimpije ima še zgolj Zoran Dragić pozitiven doprinos, a je slednji odigral le štiri tekme, zato bomo njegove številke izpustili.
Igralci z negativnim doprinosom
Če Edo Murić izstopa v pozitivno smer, pa Amar Alibegović izstopa v negativno. Skupna učinkovitost je za kar 24,04 slabša, ko je Amar na parketu. Bistveno slabša je obramba, saj z njim ekipa dovoli kar 61,24 eFG%, pa tudi 12,58 TOV%. V teh trenutkih ekipa beleži sicer nekoliko boljši efektivni procent meta iz igre ter učinkovitejše pobiranje napadalnih skokov, a je tudi napad v povprečju učinkovitejši, ko je Alibegović na klopi. Del krivde za slabše predstave morda tiči tudi v tem, da je moral ob odsotnosti Karla Matkovića veliko minut preživeti na poziciji centra, kar pa mu ne ugaja. Kot pri kapetanu Muriću opazimo trend pozitivnega doprinosa skozi pretekla leta, lahko pri Amarju vidimo negativen trend, saj je tudi pri Virtusu iz Bologne beležil negativen doprinos.
Presenetljivo je na drugem mestu po negativnem doprinosu Yogi Ferrell. Z njim ekipa igra sicer bistveno boljši napad, a je žal letos v obrambi tako slab, da se to pozna na obrambi celotne ekipe. Videli smo lahko, kako se ta izboljša, ko na parketu Yogija menja Rebec. Proti Ferrellu so ekipe natančnejše pri metu in bolj zanesljive pri posesti žoge v svojih rokah. V lanski sezoni je imel Yogi najvišji pozitiven doprinos med vsem igralci Cedevite Olimpije.
Ko igra Marko Jeremić, je obramba za nianso boljša, a je zato napad manj učinkovit. Vidimo lahko, da ekipa bistveno bolje skače, predvsem v napadu, ko je Jeremić na klopi. Razlog je verjetno v tem, da je ob odsotnosti Zorana Dragića veliko odigral na krilu, kjer se je menjal z Radovićem, ki ima največji doprinos k napadalnemu skoku.
Alen Omić je moral ob daljši odsotnosti Karla Matkovića prevzeti veliko breme pod košem, saj je bil edini klasičen center v ekipi. Moral je igrati tudi proti centrom, ki so nižji, hitrejši in gibljivejši, kar mu dela težave. Pričakovano je z njim na parketu skok bistveno boljši na obeh straneh igrišča, je pa v teh trenutkih imela ekipa težave predvsem v obrambi. Podobno kot Yogi je tudi Alen imel v lanski sezoni visok pozitiven doprinos v igri Cedevite Olimpije.
Negativen doprinos imata tudi Marko Radovanović in Mirko Mulalić, ki pa nista igrala veliko. Podobno velja za Karla Matkovića in Lovra Gnjidića, a je razlika v skupni učinkovitosti med igro Zmajev, ko sta na parketu, in med igro, ko nista, zelo majhna.
Tudi statistika štirih faktorjev lahko velikokrat zavaja, sploh pri gledanju doprinosa posameznih igralcev. Za podrobnejšo analizo bi bilo potrebno upoštevati, s kakšnimi igralci igrajo nasprotniki, ko je na parketu določen igralec, ter kateri igralci so največkrat skupaj na parketu. Poudariti je potrebno tudi to, da lahko nek res slab niz ekipe zelo pokvari statistiko posameznega igralca, po drugi strani pa mu jo lahko ena odlična tekma precej izboljša. A vseeno lahko rečemo, da so štirje faktorji soliden pokazatelj forme ekipe in posameznih igralcev, preko njih pa lahko ob zadostnemu številu tekem ocenimo doprinos posameznika k rezultatom ekipe.
