V moški košarki so slovenski klubi na mednarodni sceni največji pečat pustili v NLB ABA ligi 2, kjer so v rednem delu tekmovanja nastopili trije slovenski klubi, in sicer Helios Suns, Krka ter Šenčur GGD.
Košarkarji Šenčurja so tekmovanje slabo začeli in imeli po sedmih tekmah prav toliko porazov. Njihov začetek me je spominjal na sezono 2020/21 košarkarjev Heliosa, ko je bilo prav tako prisotno kar nekaj smole in tesnih porazov. Šenčur zamujeno ni uspel več nadoknaditi ter ostal brez zaključnega turnirja osmerice. Njegov končni izkupiček je bil 4 zmage in 9 porazov, torej je imel eno zmago več kot v lanski sezoni Rogaška. Je pa za Šenčur pomembno, da bo vztrajal v tem tekmovanju, saj je vendarle kvalitetnejše tekmovanje od denimo Alpe Adria Cupa. Tudi za Helios sem bil pred sezono kar precej skeptičen, saj je ostal brez treh nosilcev igre. Odšli so namreč Leon Šantelj, Bine Prepelič in Ervin II. A okrepitve v Lovru Buljeviću, Dennisu Tunstallu ter Austin Luku so se izkazale za še boljše igralce za samo ekipo. Predvsem pri organizatorjih igre imajo v zadnjem času res dober »nos«. Prišel je tudi Niko Bačvić, kateri se prav tako vse bolj uveljavlja. Nekateri se pač razvijejo nekoliko kasneje. V glavnem Helios me je kar demantiral. Deloval je kot prava ekipa in v rednem delu tekmovanja le enkrat izgubil. Predvsem je dokazal, da se da tudi z malo denarja ustvariti lepo zgodbo oz. uspeh. Ob tem pa kot vsako leto uspešno razvija mlade talente. Po Binetu Prepeliču v lanski sezoni, je bil v letošnji sezoni v prvi plan potisnjen Tibor Mirtić, ki je več kot upravičil zaupanje. Velik korak naprej sta naredila tudi Jan Zemljič in Lenart Sirc. Medtem ko je imela Krka tekom sezone več takšnih in drugačnih težav, a na koncu vseeno prišla do drugega mesta po rednem delu tekmovanja. Tako kot pri Heliosu, so tudi pri Krki lepo priložnost dobili mladi slovenski fantje. Nekateri so se z dobrimi igrami prebili tudi v člansko reprezentanco Slovenije. Menim pa, da je bila največja pridobitev Krke prihod trenerje Gašperja Okorna. Tisti, ki so trdili, da bo le-ta ekipo pripravil tako, da bo najbolje igrala takrat, ko bo najbolj potrebno, torej na zaključnem turnirju, so imeli prav.
Zaključni turnir najboljših osmih ekip je potekal v Domžalah, torej končno je bil »mehurček« na slovenskih tleh. Helios (s prvim mestom v rednem delu tekmovanja) in mesto Domžale sta si ga več kot zaslužila. Po mojem mnenju je bila organizacija za ta nivo na vrhunskem nivoju. Pred turnirjem sem imel nekako mešane občutke. Tako Helios kot tudi Krka sta bila zaradi poškodb oslabljena pod košem ter obstajala je bojazen, da ob slabem dnevu lahko hitro izpadeš, saj ni »popravnih izpitov«, pa četudi si po rednem delu prvi in drugi. Bil je namreč še svež spomin na mladinski zaključni turnir in izpad velikega favorita Heliosa že v četrtfinalu. A Pelister, nasprotnik Heliosa v četrtfinalu, je bil prav tako oslabljen ter se je izkazal za povsem nekonkurenčnega. Helios ga je »povozil« s kar 54 točkami razlike. Še denimo mladi Jan Zemljič je prišel do 15 točk. Dobro strelsko predstavo (14 trojk) je v četrtfinalu pokazala tudi Krka ter izločila Sutjesko. Sploh prvi polčas je bil odličen, v drugem pa je nekoliko popustila, a vseeno rutinirano prišla do zmage. V polfinalu sta proti Podgorici in Širokem Brijegu obe naši ekipi slavili z 12 točkami razlike. Tako je bilo jasno, da bosta vsaj dva slovenska kluba v naslednji sezoni nastopala v elitni regionalni ligi ter da se naslov prvaka ABA Lige 2 po štirih letih vrača v Slovenijo. Žal pa je grenak spomin na zadnjega slovenskega prvaka, saj je Primorska le dobro leto po tistem naslovu propadla. A pustimo zdaj to ob strani in se je raje osredotočimo na pozitivne misli, ki jih v zadnjih dneh ni manjkalo.
Potem ko v zadnjih letih ni več dneva slovenske košarke s tekmo zvezd oz. je to postal 17.9. kot praznik slovenske košarke (obletnica naslova evropskih prvakov), bi lahko rekel, da je bil tudi dan 16.4.2023 prav poseben dan za slovensko košarko. Nastop dveh slovenskih ekip v finalu Lige ABA 2 nikakor ni bil samoumeven in ga lahko štejemo med pomembnejše dosežke slovenske košarke. Spomnimo, Helios je bil še dve leti nazaj zadnji v tej ligi, sicer z obilico smole. Napredek v zadnjih dveh letih je bil očiten in pohvalno, da so po tisti sezoni zadržali trenerja Dejana Jakaro. Poteza, katera se je kasneje izkazala za več pravilno. Kot je pojasnil Jakara, so v letošnji sezoni naredili še dva koraka naprej.
Pred finalno tekmo je bilo slišati in prebrati komentarje, da na tekmi ne bo poraženca. Sam se le delno strinjam s tem, a več o tem v nadaljevanju. Najprej se »bom malo sprehodil« čez samo tekmo. Že ko sem prišel v dvorano kakih 40 minut pred tekmo, je bila dvorana lepo zapolnjena in čutiti je bilo pozitivno energijo. Na koncu je bila dvorana premajhna za vse, ki so si želeli ogledati tekmo. Malo pred menoj so se usedli Krkini navijači in navijačice. Le-ti so že ob prvi uspešni obrambi Krke skočili v zrak in sem si rekel, to so pravi navijači in to bo to, tekma polna čustev ter v vsakem primeru bom na koncu videl nasmejane obraze. Seveda je potrebno pohvaliti tudi navijače domače ekipe. Ker do izraza pride ekipni duh, povezanost, čustva in še kaj, imam oz. imamo košarko tako radi. Za take trenutke živimo.
Tekma je bila, kot se za finale spodobi, napeta do samega zaključka. Šlo je za pravo košarkarsko »poslastico«. Ob tem je bilo dobro vzdušje, katerega v letošnji sezoni denimo v Stožicah pogrešam. Še najboljše se mi zdi, da je bilo na tekmi Olimpije s Partizanom. Krka je bila večinoma tekme v rahlem vodstvu, dvakrat tudi ušla na 10 točk razlike, a košarkarji Heliosa se niso vdali. Tudi na »krilih« publike so se obakrat vrnili v igro za zmago. Lahko bi rekel, da smo gledalci oz. navijači za nagrado dobili še podaljšek, dodatnih 5 minut lepe in borbene tekme. Na koncu je odločal en met oz. milimetri, ko na veliko sreče in veselje Krke Austinovo polaganje ni šlo skozi obroč, za kar gredo zasluge predvsem Leonu Stergarju, ki se je malenkostno dotaknil žoge (blokiral met). Slavje Krke se je lahko začelo, povsem zasluženo.
Kljub temu, da je bila sezona Heliosa v Ligi ABA 2 nad (mojimi) pričakovanji, pa sem mnenja, da, če se navežem na izjavo, da ne bo poraženca, so bili vendarle poraženci dne. Ko si gladko prvi po rednem delu tekmovanja in tako blizu tudi končni zmagi, mora res »boleti«. Mislim pa, da si nimajo kaj očitati, saj so dali vse od sebe. Kot je rekel njihov kapetan Mahkovic, so razočarani, ampak jutri je nov dan. Helios ima še eno možnost, da se vrne v prvo ABA ligo ter s tem poskrbi, da bo imela Slovenija po sezoni 2020/21 ponovno tri predstavnike v tej ligi. Nasprotnik v dodatnih kvalifikacijah bo Borac iz Čačka, predzadnja ekipa prve ABA lige. Sem pa mnenja, da ni ravno pošteno, da ima v boju na 2 zmagi ta prednost domačega terena, in da bi bilo bolj pošteno, da bi bile dve tekmi, ena doma in ena v gosteh ter da bi se v primeru rezultata 1:1 v zmagah gledala koš razlika. Ima pa Helios vsekakor določene možnosti, sploh če bo ekipa bolje skakala kot na finalni tekmi proti Krki. Predvsem napadalni skok bi rekel, da je najbolj odločil tekmo v prid Krki.
Skratka, nedeljski večer bil je lep košarkarski večer ter zagotovo se bo o tej tekmi še dolgo govorilo. Domžale so še enkrat več dokazale, da so pravo košarkarsko mesto. Najbolj pa si seveda želim, da bo Helios še najprej tako dobra ali še boljša valilnica talentov. Nekateri (uspešna generacija fantov do 14 let) so se nam predstavili v pavzi med finalno tekmo. Za konec pa zaželim Heliosu veliko uspeha proti Borcu ter da tudi Cedevita Olimpija »razburka sceno« v prvi ABA ligi in pripravi presenečenje z uvrstitvijo v veliki finale. Zakaj pa ne, dokler so možnosti, lahko upamo.
