Po vseh križih in težavah, ki smo jih imeli v letošnji sezoni, smo končno prijadrali do končnice. Sedaj lahko uporabimo evroligaški slogan “Every game matters” – čeprav iskreno, bi ga lahko uporabili že na začetku rednega dela. Petnajstega aprila nas je brez prednosti domačega igrišča čakala prva tekma končnice. Serija se je odvila med našo Cedevito Olimpijo in Mego iz Beograda. Glede na izjave trenerja Zorana Martića in kapetana Jake Blažiča, smo vedeli, da nas čaka nasprotnik, ki igra hitro in agresivno igro, s takimi nasprotniki pa smo praviloma imeli največ težav.
Prvo tekmo končnice so za Cedevito Olimpije začeli Omić, Stewart, Cobbs, Ščuka in Blažič. Tekma se je že od začetka odvijala tako kot smo pričakovali. Mega je igrala hitro in agresivno, naši košarkarji pa so jim uspešno sledili. Po treh in pol minutah igre smo zaostajali samo za točko pri rezultatu 8:7. Tekma se je na to malo umirila, kar naj bi pomenilo vodo na naš mlin. Žal tudi pri taki igri nismo napravili razlike, smo pa ostajali v igri, saj se tudi Mega ni oddaljila od nas. V zadnje tri minute smo vstopili z zaostankom točke pri rezultatu 18:17. V zadnjih treh minutah smo celo prišli do vodstva, ki ga do konca četrtine nismo zadržali. Končni rezultat prve četrtine je bil 27:23.
Drugo četrtino so začeli Klobučar, Dragić, Blažič, Jones in Shashkov. Mega je v prvih minutah začela bolje, tako da je že po minuti igre povedla za šest točk. Težave smo imeli predvsem, ker smo po dobrih obrambah in uspešno dobljenemu skoku izgubljali žoge. Kljub temu smo uspeli zaostanek znižati, tako da smo šest minut pred koncem polčasa pri rezultatu 37:35 zaostajali le še za dve točki. Z uspešno igro smo nadaljevali, tako da smo štiri minute pred koncem prišli celo do vodstva. Žal tako kot v prvi četrtini vodstva nismo uspeli zadržati. Ob polčasu smo zaostajali za pet točk, rezultat je bil 57:52.
Drugi polčas smo začeli v enaki postavi kot prvega. Mega je spet začela bolje, zato je Zoran Martić moral vzeti minuto odmora po minuti igre, ko smo zaostajali za osem točk. Timeout ni umiril Mege, prav tako pa ni zbudil igralce Cedevite Olimpije. Obrambe še naprej ni bilo, Mega pa je divjala v napadu in zadevala. Po treh minutah in pol igre, je Mega vodila že za štirinajst točk pri rezultatu 71:57. Pri zaostanku za sedemnajst točk je Zoran Martić ponovno vzel minuto odmora, saj je želel igralcem vcepiti v glavo, da je potrebno igrati vsaj malo obrambe. Lahko bi napisal, da smo po timeoutu zaigrali bolje, saj smo znižali zaostanek na “samo” trinajst točk, to pa je bila tudi edina tolažba za vse navijače Cedevite Olimpije. Žal pa to ni bil pokazatelj dogajanja do konca četrtine. Katastrofalno smo igrali v napadu in obrambi, to pa je odražal tudi rezultat. Tretja četrtina se je končala z rezultatom 94:74.
Zadnjih deset minut je Zoran Martić zaupal Stewartu, Klobučarju, Omiću, Dragiću in Blažiču. Katastrofa se je nadaljevala, tako da težko napišem kaj pozitivnega. Spraševali smo se le, če bo razlika višja ali nižja od dvajsetih točk. Velik plus je le, da ima ABA v končnici drugačna pravila od lige ABA 2, saj bi sicer imeli zares nemogočo nalogo v nadaljevanju končnice. O naši “fantastični” obrambi govori tudi končni rezultat tekme 119:98. Katastrofalen pristop in sramota Cedevite Olimpije!
Najboljša strelca Cedevite Olimpije sta bila Stewart in Cobbs (oba 20 točk). Od naših mladih so dobili priložnost Ščuka (20 minut, 4 točke), Glas (7 minut, 3 točke) in Shashkov (6 minut, 2 točki). Rok Radović je ponovno obsedel na klopi.
Težko je bilo gledati pristop naših igralcev v obrambi. Ko smo že mislili, da slabše ne gre, smo ponovno doživeli presenečenje in prejeli 119 točk. V Stožicah imamo možnost za popravni izpit… Ali je to sploh mogoče, pa bomo videli na naslednji tekmi…
