Včeraj smo bili priča košarkarskemu prazniku, dogodku v poklon in čast Dušanu Hauptmanu – Duletu trici, ki je v 21-tih letih, v takšni in drugačni vlogi, Olimpiji dal vse in še več. Dule se je v srca nas navijačev vtisnil po svoji nepopustljivosti, borbi za vsako žogo in predanosti zelenemu dresu. V svojem nagovoru sredi polčasa, je poudaril, da si ni nikoli zares želel zapustiti Olimpije, kljub bogatim ponudbam iz tujine in da je vedno za navijače dal vse na parketu, da je treniral in igral z veseljem zaradi takšne podpore, ki jo je bil deležen skozi vsa ta leta. Besede, ki so močno odzvanjale po stožiški dvorani, ki je bila polna košarkarskih ljubiteljev, ljubiteljev Olimpije, v čast legendi.
Antipod tega lepega dogodka, polnega nostalgije je bila igra naših košarkarjev na parketu. Člani Podcast Blokada kot predstavniki zvestih navijačev, ki redko izpustijo tekmo našega kluba, se čutimo dolžne podati javno izjavo na včerajšnji odnos igralcev do kluba, košarke in na koncu do legende Olimpije, kakršna je naš Dušan Hauptman.
Zavedamo se, da so porazi sestavi del športa, kot navijači Olimpije smo jih v preteklih letih bili še kako vajeni, ampak vsak poraz ni enak kot tudi vsaka košarkarska tekma ni enaka. Razočaranje, ki je včeraj bilo vidno na obrazih vseh v dvorani, ne izvira iz rezultata, ampak odnosa, ki so ga igralca prikazali vsem nam. Nobeni izgovori na poškodbe, pomanjkanje treninga, ne morejo opravičiti apatijo, manjka energije in želje, ki je bila vsem na očeh.
Gledalci so bili najzvestejši navijači, legende kluba, košarkarski strokovnjaki, tokrat publika ni bila zgolj običajna, nedeljska, tista, ki je vajena vsega hudega pri Olimpiji. Ekipa pa je kljub vsem tem dejstvom odigrala pod vsakim nivojem, mogoče celo najslabšo tekmo v sezoni. Na koncu bode oči tudi dejstvo, da igralci in trenerski štab ni čutil niti toliko odgovornosti do vseh nas, da bi prišel pozdraviti navijače po koncu tekme, se morda opravičil, posul s pepelom in prevzel odgovornost. Odziv je bil enak kot med samo tekmo, brez energije, volje, popolna apatija, brez kančka samorefleksije.
Menimo, da je s to tekmo res prišel čas, da se ekipa pogleda v ogledalo in si prizna vse napake. Težave se vlečejo že predolgo in kljub temu, da kot zvesti navijači nikoli ne bomo dvignili roke nad našim klubom, pričakujemo, da bodo igralci v naslednjih dneh, tednih pokazali kaj pomeni nositi dres Olimpije, kaj pomeni borba do konca. Naj jim bo včerajšnji govor Duleta tisto vodilo, kaj pomeni Olimpija in kako se zanjo igra. V kolikor reakcije ne bo in se bodo takšne predstave nadaljevale, pa lahko pričakujejo še kakšen žvižg iz tribune, kot tudi kritiko, ki jih je bilo včeraj izrečenih premnogo.
Vaši Blokadovci.
