Vse bolj pestro dogajanje na košarkarskih parketih

Na košarkarskih igriščih je vse bolj pestro in vroče, saj sezona 2021/22 prihaja v ključni del. Ob pogledu na rezultate ima človek mešane občutke. Rezultatska krivulja članske ekipe Cedevite Olimpija se je v zadnjem času vendarle obrnila navzgor. Uspel ji je celo skalp zvezdniškega Virtusa, in to dokaj zanesljivo v gosteh. Zgleda so med sezono z okrepitvami zadeli »v polno«. Medtem ko pa sta se drugi abaligaš Krka in slovenska članska košarkarska reprezentanca znašla v težavah. Predvsem dva poraza reprezentance proti Fincem sta bila veliko negativno presenečenje. Zdaj lahko je nam pametovati, kaj bi lahko Sekulić in njegovi varovanci za boljši rezultatski izplen naredili drugače. Priložnost je selektor dal tudi mladima Žigi Samarju in Gregorju Glasu, medtem ko Luka Ščuka po pričakovanjih le-te ni dobil. Že njegov vpoklic je bil presenečenje. Žiga Samar je svojo priložnost v debitantskem nastopu zelo solidno izkoristil. Izkazalo se je, da je bilo njegovo neigranje na prvi tekmi verjetno napačna odločitev selektorja. Čeprav je potem na drugi tekmi dobil kar 24 minut, pa bi jih morda glede na njegovo igro in +/-,  ko je bil on v igri, lahko še več. Dejstvo je, da je precej več pokazal od preostalih dveh izkušenejših organizatorjev igre. Če samo vzamem izjavo Blažiča: “Zelo rad tudi dela na individualnih stvareh. Pokazal je, da je pravi karakter. Igral je agresivno v obrambi. On je bil ta, ki je na začetku drugega polčasa nivo agresivnosti dvignil na višji nivo, ob tem, da smo bili ostali nekako počasni v nogah.” Gregorju Glasu pa žal v tistih nekaj minutah, ki jih je dobil na prvi tekmi, ni šlo.

Že nekaj časa poteka drugi del tekmovanja v državnem prvenstvu, a sam se bom osredotočil predvsem na dogajanje v državnih prvenstvih mlajših kategorij. V DP za starejše pionirje se je za tretji del tekmovanja, ki se je začel pretekli vikend, izoblikovalo najboljših 16 ekip. Brez poraza v tej sezoni so še Krka, Helios in Triglav. V teh treh ekipah je najboljši strelec Žak Smrekar iz Krke (23,7 točke na tekmo). Gledano celoto pa še naprej strelsko prednjači Maj Dolinšek iz Šentjurja (30,6 točke na tekmo). Pri teh letih je zelo težko še karkoli napovedovati, a dejstvo je, da predvsem v tej kategoriji velja spremljati tudi talente iz manjših oz. košarkarsko manj znanih klubov. Denimo mladeniči, ki so bili vpoklicani na zadnjo člansko reprezentančno akcijo, so otroci Jesenic, Krškega in Gorice, torej klubov, ki v članski kategoriji ne nastopajo v prvi ligi. Nikoli ne veš, saj lahko do članskega reprezentanta pride nekdo iz denimo Šentilja, ki sploh nima  članske, mladinske in kadetske ekipe ali pa Prebolda, ki med starejšimi pionirji sploh ne nastopa v prvi ligi. 

Medtem ko je bilo v DP U17 zelo zanimivo že v drugem delu tekmovanja, kjer so potekali boji med najboljšimi 12 ekipami. Bili sta dve skupini po šest ekip. V tretjem delu, ki se je prav tako začel pretekli vikend, sta prav tako dve skupini po šest ekip, in sicer v 1A so tri najboljše ekipe iz vsake skupine v drugem delu, v 1B pa torej slabše tri. Pri vrhu so standardne ekipe Olimpija, Krka, Helios, Triglav in  Zlatorog, medtem ko je Branik nekoliko presenetil. Bolj talentiranih kadetov tokrat ne bom poimensko omenjal, a kaže se, da je pričakovano največ talenta in predvsem širine v ekipah Olimpije in Heliosa. Gledano celoto, imata ti dve ekipi tudi najmočnejši mladinski pogon. Velja pa poudariti, da tudi Zlatorog že dolgo ni imel tako talentiranih kadetov. V primeru, da bi kadeti Janč nastopali v najmočnejši postavi, bi bili le-ti glavni kandidati za ubranitev naslova.

V državnem prvenstvu za mladince se drugi del tekmovanja še bliža koncu. Bi rekel, da je še nekoliko bolj napeto in bo prav zanimivo videti, kako se bodo izoblikovali četrtfinalni pari. Težko je karkoli napovedovati. Nazadnje je Podčetrtek presenetil vodilni Helios, a vseeno je še pod vprašajem, če bo sploh zaigral na zaključnem turnirju osmerice. Kot kaže, se bo v igro za četrtfinale oz. zaključni turnir vključil tudi Šenčur. Če sem že pri Šenčurju, naj dodam, da sem od Alena Malovčića nekako pričakoval, da bo kaj več pokazal tudi med člani oz. si priboril večjo vlogo. Večinoma kadetski ekipi Janč še nekoliko manjka, da bi bili konkurenčni najboljšim ekipam. Pri LTH-ju in Slovanu se pozna, da imajo nosilci pomembno vlogo tudi v članski ekipi v drugi ligi. Oba kluba sta trenutno v top 3 druge članske lige. Mladinci Krke in Triglava delujejo nekako po pričakovanjih. Olimpija ima največ širine, a vseeno bi dal jaz prednost Heliosu, no razen, če bo Olimpija aktivirala Duščaka, Ščuko ali/in Cianija. Sam bi rekel, da naj jim bo izziv, da pridejo do uspeha brez njih. Konec koncev, kot se večkrat poudarja, je razvoj igralcev pomembnejši od raznih naslovov v mlajših kategorijah.

Dejstvo je, da so se spremenile navade in da mladci niso pripravljeni več tako garati in trenirati, kot so včasih, a še vedno se najde kdo, ki je pripravljen narediti praktično vse, da mu uspe, da se prebije na najvišji nivo. Trdim, da je Slovenija košarkarski narod z ogromno talenta, samo unovčiti ga je potrebno. Menim, da se nam sploh za poziciji 1 in 2 za prihodnost ni potrebno bati. Seveda pa morajo biti mladci tudi pravilno vodeni. 

Vztrajnost, pozitivna trma, delovne navade, samozavest, navdušenje, veselje, pozitivne misli, timski duh, visoki cilji so formula za uspeh, kar med drugim dokazujeta Luka Dončić in denimo Nika Križnar. Če sem že začel s skakalci oz. skakalkami, naj še zaključim. Pri Križnarjevi mi je blazno všeč, da se smeje že pred svojim nastopom. Svojo pozitivno energijo je prenesla na svojo najboljšo prijateljico (in po drugi strani tudi eno največjih tekmic) in nasploh celotno skakalno reprezentanco. Še bolj pa je sta timski duh in pozitivna energija pomembna v takem ekipnem športu, kot je košarka. Če so predvsem smučarski skakalci in skakalke poskrbeli za zelo uspešno zimo, pa naj za uspešno pomlad in potem poletje poskrbijo košarkarji.