Išči

Kakšno poletje je za nami?

Lamecus je del moderatorske ekipe na našem forumu. Že kar nekaj časa ga pozivam, da svoje košarkarsko znanje ter spretnost z besedami vrže tudi na virtualni papir. To je sedaj tudi storil. Vabljeni k branju. – Tilc

Analiza in komentar sestavljene ekipe, skozi oči forumskega ‘strokovnjaka’.

PHOTO: KK Cedevita Olimpija

Ker me je Tilen že večkrat prigovarjal k pisanju bloga, moja ‘modrovanja’ pa so bojda lepo sprejeta tudi na samem forumu, vsaj tako pravijo nekateri uporabniki, ki jim očitno (še) ne grem na živce, skoraj nisem imel izbire, kot da se lotim dela in spišem nekaj daljšega.

Ker sem v pisanju blogov popolni začetnik, niti ni ‘novinarstvo’ panoga, ki bi me pretirano zanimala, se sprašujem ali bo zadeva res izpadla kot resen blog ali pa samo neko nakladanje brez smisla, ampak naj to presodijo bralci.

Začetek sezone Olimpije se mi zdi primeren trenutek, da podam svoj komentar na sestavo ekipe, predstavim svoja pričakovanja za letošnjo sezono, kot tudi kaj pokritiziram, seveda brez dlake na jeziku.

Med poletjem, v času ‘offseason-a’ se načrtno nisem pretirano javljal in komentiral sestavo ekipe. Zdelo se mi je smiselno, da z besedami varčujem za na konec, ko se bo sezona resnično začela in bo ekipa dokončno oblikovana. Ker menim, da je to-to, da vsaj v naslednjih mesecih ni pričakovati nekih drastičnih rošad v ekipi, se lahko lotim dela.

Ocenjeval in komentiral bom po pozicijah, od 1 pa vse do 5, na koncu pa se dotaknil še pričakovanj in želja, ter izpostavil pomanjkljivosti, ki jih vsaj jaz v tej ekipi vidim.

ORGANIZATOR IGRE

Pozicija, ki je v košarki najpomembnejša. Če ekipa tukaj zadane z igralcem, je gradnja veliko lažja in na trenutke celo enostavna. Večkrat na forumu sem že poudaril, da je zame podaljšanje Yogi Ferrella največja ‘okrepitev’ letošnje sezone, morda pa celo največji podpis v zadnjih 3 letih, od združitve naprej.

Z vsem spoštovanjem do naših domačih igralcev, kot tudi tujcev, ki so v teh 3 letih igrali za klub, nihče nima na igro takšnega vpliva kot ga ima dotični. Premalo se zavedamo, kako težko je v evropskem bazenu dobiti kvalitetnega organizatorja igre, torej igralca, ki je dober na žogi, ima pregled nad igro, razigrava ostale, hkrati pa je, po modernih standardih, tudi odličen strelec in nosi točkovno breme celotne ekipe.

Olimpija ni vreča brez dna kar se tiče denarja, poleg tega igra v tekmovanju, ki ni najvišjega evropskega ranga, za to je podaljšanje s takšnim igralcem dokaz, da si klub ustvarja določen renome  na mednarodnem prizorišču, da je cenjen. S tem podpisom smo rešili marsikatero lansko težavo, ko smo na tej poziciji imeli Marcusa Keena in Luko Rupnika. Sestava ekipe je precej lažja, ker nobena napaka ne more biti tako huda kot takšna, kjer izbereš neprimernega organizatorja igre.

Če se dotaknem še mladega Gnjidića. Veliko gneva je bilo zaznati na forumu, ko se je ta podpisal objavil, rekoč, da je igralec precenjen, da je tisti in oni boljša opcija. Sam se s kritiki delno strinjam, morda je Lovro res precenjen s strani hrvaške javnosti, ki si tako srčno želi novega, zanesljivega organizatorja igre za svojo reprezentanco, ampak po drugi strani se mi zdi, da je globalno ocenjen precej realno in lahko vemo kaj od njega pričakovati.

Če gledamo vsak podpis iz vidika, kaj vse bi lahko pripeljali in da obstajajo boljše opcije, potem imajo kritiki prav, podpis ni revolucija. Če pa primerjamo z lansko ekipo, pa bomo hitro ugotovili, da smo začeli sezono z Luko Rupnikom kot ‘back up play-om’ in končali z Danom Duščakom.

V kolikor kdo trdi, da je Lovro Gnjidić slabši od kogarkoli od zgoraj dveh omejenih igralcev, zame nima realnega pogleda na košarko. Njegov podpis nam predstavlja zanesljivega igralca za nivo lige ABA, ni ga potrebno skrivati, da sedi na klopi proti slabšim ekipam, kar daje možnosti, da se nosilce na teh tekmah odpočije. Ima še veliko prostora za napredek, dejansko bi njegov podpis lahko označili skoraj kot najmanj rizičen od vseh letošnjih. Nihče ne pričakuje veliko, določeno kakovost prinese, če pa napreduje in se izkaže za solidnega, bomo pozitivno presenečeni.

BRANILEC-2KA

Pozicija, ki letos prinaša ogromno raznolikosti in hkrati kvalitete. To je naš najbolj ‘popolnjen’ položaj in tudi najbolj kvaliteten. Ker se v sodobni košarki meja med pozicijo 2 in 3 vztrajno briše, imam težavo kam umestiti igralca kot je Harrison, ki lahko kvalitetno odigra na obeh.

Imamo igralce, ki so direktna menjava, z več kvalitete, glede na lanske. Ne strinjam se s trenerjem Golemcem, ki je v enem od intervjujev izjavil, da vidi Harrisona kot menjavo za Pullna. To nista enaka tipa igralcev, niti fizično gledano. Primerjavo bi lahko iskali z Blažičem, menjava za Pullna pa je zame Adams, igralec z več atletike in mladosti v nogah.

Pri vsakem igralcu se je zgodila nadgradnja od lani. Adams prinese v to ekipo več plusov kot Pullen, hkrati pa ni slabši v nobenem segmentu, razen organizaciji igre. Harrison na drugi strani je res dober strelec, nekaj kar lanska ekipa ni imela, izjemen napadalni talent, katerega Jaka Blažič nikoli ni imel, vprašanje pa je, če lahko ekipi da toliko energije in se bori enako kot naš bivši kapetan. Pri Jeremiću ni potrebno izgubljati besed. Nadgradnja Hodžiča v vseh pogledih, tako obramba kot napad. Dobro je, da ima izkušnje z igranjem ABA lige, pozna okolje, za to tudi adaptacija ne bo potrebna. Razširil bo rotacijo na pomembnih tekmah, nekaj kar s Hodžićem ni bilo mogoče.

Ne smem pozabiti niti na Mirko Mulalić, ki je tu zaradi kvote slovenskih igralcev v DP. Po mojih informacijah je na priprave prišel izvrstno pripravljen, delal celo poletje, motivacije mu ne manjka. Odigra lahko tudi na nivoju lige ABA, torej dobili smo bolj ‘izkušenega’ Hodžića.

KRILO

Pozicija, ki me je sredi poletja najbolj ‘skrbela’, ko sem videl smer, v katero grejo naši podpisi. Lahko bi celo rekli, da je podpis Harrisona moje skrbi utišal ali pa jih vsaj oblažil. Ko v podcastu, ki je bil danes objavljen na straneh blokade, poslušam Sanija Bečirovića, ki trdi, da ni bilo v planu, da bi pripeljali dodatnega igralca na pozicijo 2/3, če se Zoran ne bi poškodoval, me dejansko stisne pri srcu.

Očitno je klub, kljub drugačnim ‘insiderskim’ informacijam, ki smo jih imeli na forumu, zavestno želel začeti sezono brez nosilca na poziciji 2/3. S takšno potezo bi uničili ves trud, ki smo ga vložili v sestavo ekipe. Nora se mi zdi ideja, da bi na poziciji 2 in 3 imeli samo Adamsa in Dragića, kot igralca, ki sta nekako primerna in lahko igrata visok EC nivo, vse ostalo pa ‘role playerje’, ki takšnih vlog niso vajeni skozi celotno kariero. Lahko bi celo rekli, da je poškodba Zoki-ja na nek način prinesla pozitiven obrat, da je klub začel razmišljati o menjavi, dodatnem igralcu in le to tudi hitro pripeljal.

Torej imamo Dragića, ki je za nas izjemno pomemben člen, predvsem zaradi instant  energije, ki jo prinaša v ekipo. Letos bomo, zaradi odsotnosti Blažiča, sigurno potrebovali nekoga, ki bo to breme prevzel in Zoran je idealna rešitev. Menim, da bo ta ekipa igralca še hitreje, bolj agresivno, ko se na parket dejansko vrne.

Rok Radović na drugi strani je moral dobiti priložnost, da se pokaže in dokaže, kako je v zadnjem letu napredoval. Kako bo igral ni pomembno samo za njega samega, ampak tudi za klubske usmeritve v prihodnosti. Gre se za nek test ali so posoje v nižji rang smiselne ali s tem igralec res napreduje. Od njega sam ne pričakujem veliko, kot pri Gnjidiću, ena najlažjih odločitev kadrovanja. Če bo odigral agresivno obrambo, se metal na glavo, bo pridobil samozavest za napad, ki je trenutno njegova največja hiba. Lahko je odkritje in presenečenje sezone, lahko ne, je pa njegovo telo kot tudi izkušnje veliko bolj pripravljeno na minute v dveh močnih ligah kot je to veljalo za Ščuko.

KRILNI CENTER

Pozicija, ki meni letos izgleda najšibkejša. Od našega kapetana Eda vsi vemo kaj lahko pričakujemo, za to niti ne bom pretirano izgubljal besed kako pomembno je bilo, da se ga je zadržalo. Takšnega tipa slovenskega igralca preprosto NI, za to bi ga bilo težje nadomestiti kot je to veljalo za Blažiča. Najbolj primerna osebnost za kapetana, prisoten je v klubu že od začetka projekta, skratka obraz kluba.

Marko Radovanović je igralec, ki mi letos ne paše v naš koncept. Igra sicer košarko na pravilen način, razume igre, vidi se, da je ‘šolan’ igralec, ampak vedno mu manjka tisto nekaj več, da bi na tem evropskem nivoju izstopal. Po mojem mnenju je škoda, da zaseda mesto tujca, sploh ker dvomim, da bo skozi sezono veliko igral in če smo že na zunanjih pozicijah dodali Jeremića, bi vsaj tukaj morda lahko tvegali s kakšnim mlajšim, slovenskim igralcem. Po drugi strani ima z nami še veljavno pogodbo, tako da ni bilo niti druge izbire kot da se ga zadrži.

Amar Alibegović je zame letos tisti s faktorjem X. Če se njegov podpis izkaže za zadetek v polno, bo uspel opraviti tranzicijo iz role playerja v velikem klubu, do nosilca, potem položaj 4ke ne bo problematičen. Če bodo njegove predstave povprečne, da bi se morda v preveliki minutaži izgubil, smo lahko v težavah. Ne bom trdil, da je njegov podpis slab, samo zavedati se moramo rizika, ki smo ga sprejeli s tem in upati na najboljše. Moja pričakovanja so, da odigra bolj konstantno kot je lani igral Ejim, to bi bilo že zadovoljivo.

CENTER

Še ena pozicija, kjer smo uspeli zadržati nosilca iz lanske sezone, ki je hkrati ljubljenec občinstva in na drugi strani pripeljali igralca od katerega vsi pričakujejo veliko, ima pa kljub temu nekaj neznank.

Igralec tipa Alen Omić je v vsakem klubu nujen, nujen je zaradi svoje energije, nujen je zaradi karizme in na koncu je ‘težki’ center, katerega potrebuješ, da ‘zaklene’ raketo. Njegovo podaljšanje je zame logično, za Alena ni boljše sredine in nivoja tekmovanja, kjer lahko igra.

Glede Matkovića, sam nisem ravno prepričan, da bo na začetku sezone pri njemu to že tisto, kar nekateri pričakujejo. Izkušenj z igranjem EC nima, tudi z dvema tekmama na teden ne ali pa pritiskom zmage, ki ga Olimpija prinaša. Tukaj se mi zdi, da se bo igralec na začetku še lovil, za to bomo navijači morali biti potrpežljivi. Vstopa v velike čevlje Augusta, ki je odigral zelo dobro sezono pri nas. Menim, da bo na začetku centerska naveza morda izgledala slabše kot lanska, pa se bo tekmo sezone gradila in oblikovala tako, da bo na koncu boljša. Pozitivno je, da bo Karlo pri nas ostal 2 sezoni, kar mu daje nek čas za adaptacijo na tekmovanje in klub.

Jan Kosi je podobna zgodba kot Mirko Mulalič. Torej igralec, ki je tukaj predvsem zaradi DP. Dobro je, ker je že izkusil igranje v ligi ABA, tam lahko tudi solidno igra, za to pričakujem, da bomo na račun njegovih iger spočili katerega od visokih igralcev za tekme v EC.

Če povzamem, mi je letošnja ekipa všeč, kadrovanje bi ocenil kot zelo dobro, saj smo na vseh položajih poskušali narediti korak naprej. Če sem za nekatere pozicije prepričan, da bomo boljši (1,2 in 3), je na visokih položajih zame več neznank. Menim, da slabi ne bomo ali pa da bi ekipa razpadala kot je bilo to lani, vsekakor pa se lahko zgodi, da morda ne bomo dosegli visokih pričakovanj javnosti. Pričakujemo lahko še hitrejšo in bolj dinamično igro glede na lansko. Tekom sezone smo razvili nek prepoznaven stil igre, ki bo očitno postal stalnica in prepoznaven znak Cedevita Olimpije. To je izjemno pomembno, tako za kadrovanje v bodoče kot tudi za nas navijače, ki se bomo z igro lažje poistovetili, vedeli kaj pričakovati. Kot je bila pred mnogimi leti Olimpija sinonim za razvoj mladih in trdo obrambo, sedaj postajamo ekipa z veliko napadalnega talenta, kjer se veliko teče in na splošno igra moderno košarko po filozofiji dati koš več.

Poudaril bi tudi širšo rotacijo, ki jo letos imamo, kot tudi raznolikost na igralnih položajih. Vseh 14 igralcev lahko odigra določene minute v ligi ABA, za EC pa je takšnih morda 10 ali 11. Tisti mladi, ki so, so dejansko igralci od katerih pričakujemo velik korak naprej in upamo, da postanejo tekom sezone nosilci, ostali pa so izkušeni igralci z veliko kilometrine pri katerih težko karkoli zgrešiš. Če se bo vse uporabilo, nekako lovilo formo med njimi, se nam lahko zgodi, da pridemo v izločilne boje spočiti in polni elana, kar je bilo lani problematično in glavni razlog, da se nam je zgodila tista Bursa, recimo.

Ta ekipa se zdi takšna, da bi lahko prišla dlje kot lanska, tako v EC kot ligi ABA in to so tudi moje želje. Torej stopnica naprej, kar se tiče rezultatov in kar se tiče obiska navijačev, ki mora biti bolj konstanten. Potrebno bo sicer nekaj potrpljenja, saj smo zaradi Evropskega prvenstva in poškodb, precej neuigrani, ampak že lanska sezona nas uči, da se mrtve šteje na koncu, oziroma v aprilu in maju, ne pa decembra, ko stvari še lahko popraviš.

Se pišemo na forumu in vidimo na tekmah, srečno Olimpija!

 

Nadaljuj z branjem

Za uvod

Nekaj dni nazaj, še globoko v senci basketaškega espeja (SP-ja) se je v Ljubljani zgodila letošnja košarkarska uvertura, ko sta se na pripravljalni...

Kralj Yogi

Naj v samem začetku bloga povem, da niti ni bil namen, da bo to besedilo nek obsežen skupek besed. V sredo sem nekako začel premišljevati kako bi...

Duletova fešta

V nedeljo bo Duletova fešta. Še ena stvar, ki je ne gre zamuditi. Škoda, da tekma ne bo v Tivoliju, ker potem bi bila nostalgija popolna, priznanje...

Ne muti s pirom

Končno ena normalna tekma Mislim, da bo treba prestaviti Miklavža, saj se mi ne da vsako leto čakati do decembra da prejmem darilo – misim na to, da...

Uvodni, zeleni preblisk

Letos je bil košarkarski predah nekoliko krajši in precej bolj stresen od običajnega  poletnega dogajanja (rimemba eurobasket 😉), zaradi česar sicer...