Nekaj dni nazaj, še globoko v senci basketaškega espeja (SP-ja) se je v Ljubljani zgodila letošnja košarkarska uvertura, ko sta se na pripravljalni tekmi s humanitarnim nabojem pomerila KK Olimpija in atenski velikan Panathinaikos. Tekma je pomenila enega prvih napovednikov letošnje sezone, nekaj košarkarskega navdušenja, pa tudi zanimive komentarje o prihajajoči sezoni.
Olimpija je torej tekmo zmagala in to vedno vpliva blagodejno, še posebej, če se ekipa pomeri proti evroligašu. Ta je resda nastopil v okrnjeni zasedbi, celo brez Atamana na klopi. Takisto je bila brez kompletnega sestava tudi Olimpija. V dvoboju zelenih ekip, me je zanimal predvsem ljubljanski odtenek. Za končno sodbo je še prezgodaj, a zdi se, da bomo v Ljubljani letos gledali kar zanimivo košarko. Predstavitvena seansa namiguje na boljšo ekipo v primerjavi s tisto iz lanske sezone, ki je bila tako ali tako nekolikanj specifična, že zaradi vseh poškodb, ki so pestili vsakega, ki je vsaj malo povohal prvo zeleno ekipo; poškodbe so nato v dobršni meri zakoličile lansko usodo. Zato je ponovno in odslej v prvi vrsti potrebno najprej navijati za zdravje.
Uvertura je bila zabavna, jako gledljiva in presenetljivo dobro obiskana. V izložbi na prvo mestu izpostavljam Matkoviča in Sowa. Prvi je unovčeval prednosti agilnega in gibljivega telesa in zato kar nekajkrat imenitno zabil, tudi njegovih blokad ne gre pustiti vnemar. So poskrbele za čvrstino v obrambi. Optimistično se nadejam podobnih predstav tudi v prihodnje – upajmo, da se bo fant letos izognil poškodbam. Letošnja sezona bi lahko pomenila njegovo izstrelitev proti zvezdniški orbiti evropske košarke – pa i šire. Z zanimanjem sem si pogledal tudi Sowa, do sedaj ogledanega zgolj preko »highlightosv na YT«. Korpulentni mladec se zdi zanimiva igračina, ki bo popestrila dogajanje pod košem. Z neposrednimi prodiranji – ena na ena – se ni vedno proslavil in je nekajkrat podal nazaj, namesto zabijanja, a njegova moč, skočnost, tudi igra s hrbtom je bila OK, pa še iz trojke je zadel. Na hitro omenim še Ščuko in Radoviča. Prvi je skozi leto opazno ojačal svoje telo, nekajkrat dvignil publiko na noge z zabijanji in se nasploh čisto konkretno/korektno gibal po parketu. Upam, da mu sezona uspe, vsaj toliko kot včerajšnja tekma. Enako velja za Radoviča, ki je nekako potihem vstopil in na koncu v svoj nabirek dodal 12 točk, kar je čisto spodoben rezultat za igralca, za katerega je bilo na tribuni slišati naj se v napadu postavi bolj sam zase in ne tako moštveno – kar nekajkrat je namreč podajal, ko bi po mnenju tribunašev moral metati. Ampak, dajmo to prišteti k naturi prijateljske tekme, ki je bila vseeno namenjena tudi uigravanju. Za zraven sta nekaj všečnih in zanimivih potez prikazala še Jones (zadetki s strani) in Armand (na sploh zanimiva pojava – deluje uličarsko) – še dva novinca, ki dodajata nekaj šarma letošnji ekipi. Odsotnost Hollatza se torej skoraj ni poznala – o tem naj sicer oni, ki so njegove žoganje doslej podrobneje spremljali. Sam nisem med njimi. Seveda se nestrpno pričakuje vrnitev Blažiča in Glasa. Njuna energija, sploh Jakova, njune izkušnje in sposobnosti bodo nedvomno dodale Olimpiji še večjo moč. Od tu do vprašanja o Zokiju ni več daleč. Njegova strast bi zagotovo prišla prav tudi tej ekipi. Še posebej zdaj, ko je že nekaj časa jasno, da bomo Muriča videli bolj redko. Kaj je torej z Zokijem ? Je res že zaključena zgodba ? Sicer se na prvo žogo se zdi, da je Olimpija sestavila zanimiv mozaik primerno talentiranih igralcev za nivo »ABA – do polfinala« / »EUROCUP – zagotovo ven iz skupine«. Od časa uvodne tekme se je v zmajevo gnezdo (dokončno in pogodbeno vezan) vrnil tudi Klobučar, ki so mu na tej tekmi šle obrambne prvine opazno bolje kot napadalne, kjer se je vsaj enkrat grdo zapletel. Na žalost je šla tako mimo tudi priložnost za akcijo tekme. V upanju, da je Nikola Radičevič konkreten organizator igre čakam tudi njegove prve minute in upam na njegovo bistrost in občutek za soigralce. Če se bodo igrači povohali, zna biti čisto zanimiva ekipa (in sezona).
Tekmo si je ogledalo cca. 1000 gledalcev, ki so bili povečini zadovoljni z videnim; navsezadnje se zmagi ne gleda v zobe, sploh po tisti dan bolj kislem uvodu v popoldne, ko so Litvanci Sloveniji odmerili nekaj basketaško neprijetnih odstavkov. Medklic za lažje travmiranje: težko se ti odstavki merijo z lekcijo iz Kaunasa, anede…
Za konec predlagam še nekaj konstruktivnih predlogov za izboljšanje gledalske izkušnje na zelenih tekmah, žetončke za kozarce tokrat pustim na miru.
Prvič, obveščanje o parkiranju. No, vsi vemo, da bodo Stožice letos predvidoma precej zasedene, skoraj bolj nabite kot Tinder v petek zvečer ali pa denimo na dan obravnavanega basketa, ko je bila kasneje še nogometna tekma, pa še kakšen dogodek v okolici in je bila garaža tako ali tako zaprta. Sledilo je torej surfanje v okolici. Zato si želim, da bi me Olimpija v obliki novičnika ali FB obveščanja oz. kakorkoli že razvajala z informacijami o možnostih parkiranja (oz. kakršenkoli že prihodu na tekme). Naj bo to na spletni strani ali kjerkoli že, samo da se bo lažje načrtovalo prihod na tekmo in ne bo neprijetnih presenečenj s parkiranjem.
Drugič: vljudno prosim, uredite objavljeni urnik tekem na spletni strani kluba tako, da ga bomo najzvestejši lahko preprosto dodali v svoje pametne koledarje. Google koledar, Apple koledar, katerikoli koledar! Samodejno vnašanje je top, »peš tipkanje« je retro. Že vnaprej hvala !
In tretjič, vstopni terminali. No, v letu 2023 si težko privoščiš gnečo in čakanje zaradi nezmožnosti terminalov, da bi prebrali črtne kode. Saj vem, da je lublanska publika še posebej razvajena glede vstopanja na dogodke, ko že tradicionalno želi vstopiti zadnji trenutek, a če ima svoje momente še vstopni terminal, potem je zoprnija pri vhodnih vratih na vrhuncu. Nič ne more pokvariti vzdušja, kot dolga vrsta razburjenih navijačev, ki si želijo na tribune. Zato navijam za tehnološko posodobitev ki bo vsem prihranila nekaj razburjenja.
