»Je vrhunski napadalec, ampak to ni rokomet, pač pa košarka, kjer ne moreš igrat samo napada, v obrambi pa počivati. V bistvu je največji sovražnik samemu sebi, sicer gre za izvrstnega fanta, s katerim nikoli nisem imel problemov. Je tudi izjemno inteligentna oseba, ampak njegov največji problem je ta, da je zelo len. Največjo muko mu namreč predstavlja to, da mora igrati obrambo. V kolikor bi tudi v obrambi igral kot igra v napadu, bi igral za milijonske pogodbe.«

To so besede, ki jih je na račun letošnje okrepitve Cedevite Olimpije, izrekel njegov nekdanji trener in trener kluba Mornar iz Bara, Mihailo Pavićević v intervjuju za MeridiansportBH. Moram priznati, da je slednji (vsaj za moje pojme) že kar idealno opisal osebnostne in košarkarske karakteristike Pullena, ki ga bomo (vsaj) v letošnji sezoni lahko gledali v dresu Cedevite Olimpije.

Hapoel Jerusalem, Virtus iz Bologne, Barcelona, Sevilla, 76ersi iz NBA lige, Khimki, Cedevita ter Mornar so le nekateri izmed klubov, za katere je v svoji dosedanji karieri igral Pullen. Že na prvi pogled lahko ugotovimo, da gre za igralca z bogatimi mednarodnimi izkušnjami, ki je v marsikaterem izmed naštetih klubov pustil ogromen pečat. Tako z igrami kot tudi s svojo muhasto osebnostjo. Da ne bo pomote, v navedenih klubih (z izjemo Philadelphie v ligi NBA) Pullen ni bil zgolj igralec, pač pa je imel zelo solidno, če ne celo odlično statistiko. Tisti bolj »izkušeni« ljubitelji košarke se bodo gotovo spomnili njegovega rekorda v verjetno najmočnejši evropski košarkarski ligi ACB, kjer je 8.3.2014 v dresu Barcelone proti ekipi Valladolid podrl rekord v številu zadetih trojk na eni tekmi ACB lige, ki je bil do tedaj v rokah Oscarja Schmidta. Pullen je v omenjeni tekmi izza črte zadel kar 12-krat, kar je po mojih informacijah (naj me kdo popravi, če se motim), še danes rekord ACB lige po številu zadetih trojk s strani posameznika na eni tekmi. Kljub izjemni predstavi se v dresu Barcelone ni naigral in jo je po sezoni 2013-2014 tudi zapustil.

In vsakoletne selitve so postale praktično stalnica v Pullenovi karieri, le v dresu Cedevite (tedaj še iz Zagreba) ter Mornarja iz Bara je igral dve sezoni, pa še to le pri Mornarju v dveh zaporednih, v Cedeviti je namreč igral v dveh različnih obdobjih. In predvsem v ABA ligi je Pullen pustil močan pečat, kar morda daje slutiti, da so mu balkanski temperament, način življenja in način košarkarske igre v regiji blizu. V sezoni 2017/2018 je imel v dresu Zagrebške Cedevite povprečje kar 17,4 točke na tekmo, v povprečju pa je v zadnjih dveh sezonah pri Mornarju dal 16 točk na tekmo. Morda se vam je ljubiteljem naše Cedevite Olimpije v spomin zasidralo tudi lansko gostovanje Mornarja v Stožicah, kjer je Pullen dobesedno lastnoročno poskrbel, da je Olimpija v domači dvorani v eni pomembnejših tekem sezone (proti neposrednemu tekmecu za končnico lige ABA) ostala praznih rok. Pullen je tedaj namreč dosegel kar 36 točk in je bil nerešljiva uganka za obrambo Cedevite Olimpije. Ne bom zgrešil, če trdim, da gre napadalno zares za imenitnega strelca.

In tudi, ko sem spremljal vse dosedanje tekme Cedevite Olimpije v letošnji sezoni (vključno s pripravljalnimi tekmami), se je potrdilo to, da je Pullen napadalno zares izjemen igralec, sploh kar se tiče meta od daleč. Ne vem namreč kdaj sem bil nazadnje tako miren, ko je kdo izmed Olimpijinih igralcev dobil uporabno žogo za med izza črte. Ko jo letos dobi Pullen, sem vsaj 50% prepričan, da bo šla v koš. Morda na prvo žogo Pullen deluje limitiran v napadu v smislu, da se zanaša zgolj na svoj met od daleč, kar pa po mojem mnenju še zdaleč ne drži. Spomnim se samo omenjene lanske tekme z Mornarjem, ko je Olimpijin koš rešetal tako z meti od daleč kot tudi s prodori. Resda ne gre za najhitrejšega kot tudi ne fizično dominantnega igralca, pač pa za igralca, ki ima visok košarkarski IQ ter bogate izkušnje, ki jih zna tudi zelo dobro unovčiti. In to je za moje pojme (lahko) dobitna kombinacija. Ko pa pride do obrambnih sposobnosti Pullena, pa je zgodba povsem drugačna. Ne morem se namreč znebiti občutka, da slednji v obrambi vseskozi malce varčuje z močmi. Redko ga vidimo nasprotnike pokrivati v nizki drži nog oziroma preži, prav tako (bodimo iskreni) ne gre za igralca, ki bi veliko pretekel. Vseskozi, ko ga spremljam v fazi obrambe, se mi zdi, da njegova kapaciteta ne preseže 50, morda 60%.

Ampak to je Jacob Pullen. Napadalni genij s čarobno roko in obenem obrambni lenuh. Čeprav priznam, da sam ne gojim največjih simpatij do Mihaila Pavičevića, pa je slednji vrhunsko opisal za kakšnega igralca gre. Ni dvoma, da bi bil realen domet Jacoba Pullena (vsaj) konstantno igranje v Evroligi, če ne celo v ligi NBA, v kolikor bi naravnal svojo glavo in tudi v obrambi ter borbenosti prispeval svoj delež k ekipi. V kolikor bi bilo temu tako, bi to imelo eno zelo slabo lastnost – verjetno ga v tej sezoni ne bi mogli spremljati v dresu Cedevite Olimpije. Veliko se je v predsezoni govorilo tudi o njegovem muhastem značaju, ki je bil v preteklosti težava za marsikaterega izmed njegovih trenerjev vendar se je na to temo v “Polčasu” razgovoril tudi športni direktor Sani Bečirović, ki je vse omenjene govorice demantiral. Sam menim, da imamo v Golemcu tip trenerja, ki bi lahko znal zelo dobro sodelovati s Pullenom in bo znal izkoristiti njegove najboljše lastnosti ter hkrati čim bolj prikriti slabše lastnosti. V kolikor Golemcu to uspe, imamo s Pullenom gotovo enega najboljših igralcev v regiji in predvsem igralca, ki nam je v preteklih letih tako zelo manjkal – takšnega, ki lahko sam odloči tekme. In prav to po mojem mnenju loči povprečnega igralca od vrhunskega.