Išči

Legenda, ki bo večno letela pod stropom Tivolija

Verjetno ga ni junaka, ki redno spremlja tekme košarkarske Olimpije, ki ne bi vedel o kom je govora. »Leteči Kranjčan«, »Air Milko«, »Milc«, to so le nekateri izmed nadimkov, ki jih je imela legendarna Olimpijina 12ica. Igralec, ki je s svojo neverjetno karizmo, simpatičnostjo, živalsko borbenostjo in izjemnimi telesnimi sposobnostmi v Tivoliju navijačem (pa tudi navijačem po širni Sloveniji) pričaral marsikateri čarobni košarkarski večer. Večer, o katerem se je govorilo v službi, na faksu, v šoli ali na kavici govorili še v ponedeljek in v torek, v sredo pa smo se že vsi po vrsti mrzlično pripravljali na novo evroligaško tekmo. In upali, da bo ostala kakšna prosta vstopnica za naslednjo domačo tekmo.

Marko Milič! Božanstvo Olimpije in eden izmed redkih igralcev, ki je bil, ko ni bil del Olimpije prav pred vsako sezono tema najbolj optimističnih navijačev, ki so razpravljali o morebitnih okrepitvah pred novo sezono. In, ker je bila ljubezen obojestranska, se je tudi Marko vselej rad vrnil k Olimpiji, kjer je igral doma in z največjo ljubeznijo. O tem ni nobenega dvoma. In to s(m)o navijači izjemno cenili. To enostavno občutiš, ko tekmo spremljaš. In ta občutek je svojevrsten, zato tudi te nori spomini nikoli ne bodo zbledeli.

Air Milko
PHOTO: KK Cedevita Olimpija

Marka je pot iz kranjskega Triglava vodila k Olimpiji, kjer se je kalil pod taktirko legendarnega Zmaga Sagadina. Slednji je imel nos za mlade igralce in pri Marku je takoj prepoznal »NBA kaliber«. Po treh zelo uspešnih sezonah pri takratni Olimpiji (sprva Smelt in nato Union), sploh zgodovinski sezoni 1996/1997, ko smo osvojili 3. mesto v Evroligi (kar je še vedno daleč največji uspeh v zgodovini kluba), je Marko »dozorel« in prestopil onkraj »luže« v ligo NBA. Ki je bila tedaj bistveno drugačna kot je npr. danes, predvsem v smislu, da je bilo evropskim mladim igralcem takrat bistveno težje uspeti v njej kot pa dandanes, ko se praktično enakovredno kosajo z ameriškimi zvezdniki.

Toda Marko je bil izjemno priljubljen tudi med navijači Phoenix Sunsov in zelo kmalu je  postal njihov »Air Milko«. Kljub dokaj nizki minutaži in temu primerni statistiki je tudi v ligi NBA pustil svoj pečat, predvsem pri navijačih, ki so ga ohranili v izjemno lepem spominu. Kar pa je najpomembnejše, saj se strinjamo, da se košarka igra zaradi navijačev? 

Ker je bil Marko v najboljših košarkarskih letih, je seveda po kratki epizodi v ZDA v Evropi iskal močan in renomiran klub in po kratki epizodi pri Olimpiji, je sledilo poglavje pri Realu iz Madrida, kjer je pustil dober vtis. Sledilo je nekaj sezon v Italiji (Skipper Bologna, Roseto, Scavollini, VidiVici Bologna), nakar se je Marko spet vrnil v Ljubljano, se nato ponovno preselil k Realu in nato leta 2007 vrnil k Olimpiji. Ko je že kazalo, da bi utegnil svojo kariero zaključiti prav v Ljubljani, je v sezoni 2009 Olimpijo ponovno zapustil, saj ga tedanje Olimpijino vodstvo ni videlo v planih za naslednje sezone. Tedaj nam je bilo vsem počasi jasno, da Markova kariera počasi zahaja, a vendar je pri vseh navijačih še nekako tlelo upanje, da bi se vendarle poklopilo in bi Marko morda kariero lahko končal pri Olimpiji.

No, na žalost je slednje ostala zgolj želja, saj je Marko zadnji 2 sezoni odigral v Iranu oziroma Kuwajtu, torej košarkarsko precej eksotičnih državah. Lahko rečem samo, da mi je izjemno žal, da se je moralo zgoditi tako, saj smo si navijači družno želeli, da bi vsaj še eno sezono lahko pod tivolski strop glasno skandirali »Marko Milič! Marko Milič!«. Včasih ima pač slovo napako, saj se stvari odvijejo drugače kot si sami želimo. 

A ne glede na vse Marko Milič predstavlja Olimpijino legendo, košarkarskega Boga, morda ne toliko zaradi svoje tehnične superiornosti kot zaradi svojega značaja in pripadnosti Olimpiji. In to je tisto, kar navijači najbolj cenimo in zaradi česar hodimo na tekme v dobrem in slabem. Ne pričakuješ, da bo nekdo vsako tekmo tekmecem nasul 20 in več točk, saj vemo, da nismo dovolj finančno močni, da bi si lahko privoščili igralce, ki bi sami odločali pomembne tekme proti močnim klubom. Pričakujemo pa vztrajnost, met »na glavo« za vsako žogo, srce na parketu in igranje s srcem.

In Marko Milič je vse to obvladal. Zato bo ostal legenda Olimpije! Za vedno!

instagramyoutube

Nadaljuj z branjem

Za uvod

Nekaj dni nazaj, še globoko v senci basketaškega espeja (SP-ja) se je v Ljubljani zgodila letošnja košarkarska uvertura, ko sta se na pripravljalni...

Kralj Yogi

Naj v samem začetku bloga povem, da niti ni bil namen, da bo to besedilo nek obsežen skupek besed. V sredo sem nekako začel premišljevati kako bi...

Duletova fešta

V nedeljo bo Duletova fešta. Še ena stvar, ki je ne gre zamuditi. Škoda, da tekma ne bo v Tivoliju, ker potem bi bila nostalgija popolna, priznanje...

Ne muti s pirom

Končno ena normalna tekma Mislim, da bo treba prestaviti Miklavža, saj se mi ne da vsako leto čakati do decembra da prejmem darilo – misim na to, da...

Uvodni, zeleni preblisk

Letos je bil košarkarski predah nekoliko krajši in precej bolj stresen od običajnega  poletnega dogajanja (rimemba eurobasket 😉), zaradi česar sicer...